Mladost brez telefonov in z navezo dedek-vnuk

"Greva v to?" jo je leta 2023 vprašal soprog Bojan Antonić. Med pandemijo covida-19 so aktivnosti društva zaradi ukrepov zamrle, dotedanji predsednik društva pa mu je nato ponudil prevzem funkcije. "Greva, če gremo vsi," mu je odgovorila. Del društva je danes tako vsa družina, plešeta tudi obe hčerki, 11-letna Maša in 13-letna Ana. Tudi Bojan in Maja sta se spoznala prav prek folklore, on je v Mladosti plesal že od leta 2001, ona pa je nastopala za kranjsko društvo Sveti Sava.

Začela sta s 150 člani, danes jih je okoli 280. Maja Antonić je uradno blagajničarka in skrbi za organizacijo gostovanj društva, hkrati pa tudi sama pleše v veteranski sekciji in je prisotna tudi na vseh vajah vseh ostalih skupin. Ob nedeljah tako tam ostaja od enajstih dopoldne do petih popoldne, ob torkih in petkih pa od petih popoldne do desetih zvečer.

"Opazujem, kako otroci napredujejo, tam sem kot mama, prijateljica. Bojan mi velikokrat reče, kako se mi otroci zaupajo. Glede težav v šoli, doma. Rada gledam, kako se povezujejo med sabo, ustvarjajo skupnost. Če damo samo enega otroka stran z ulice, da se raje ukvarja s tem, je veliko," je odločna.

V času, ko sodobne tehnologije zamenjujejo pristne stike, v Mladosti še vedno vztrajajo pri osebnem povezovanju. Telefoni so na treningih prepovedani in če so bili v nekaterih ustanovah prav starši tisti, ki so goreče branili pravico svojih otrok do elektronskih naprav, starši tukaj zakoncema Antonić puščajo proste roke pri redu in disciplini. Telefoni med vajami molčijo v košarah.

Niso zabeležili niti primerov medvrstniškega nasilja ali nadlegovanja. "Prvič bi opozorila in se pogovorila s starši, če bi se to še enkrat ponovilo, bi takoj sledila izključitev," pravi. "Otroci so različni, kdaj se zgodi, da kdo ne more obleči kakšne noše, še nikoli pa se ni zgodilo, da bi se mu kdo zaradi tega posmehoval. Ali pa zato, ker bi imel očala, zobni aparat," ponazarja.

"Včasih jih poslušam, ko se pogovarjajo med sabo, če jih je treba opomniti, naj pazijo na jezik, priznajo svojo napako. Tudi starši nama dovolijo, da počneva stvari tako, kot misliva, da je prav. Kot je bilo nekoč v šoli. Nihče se ne pride pritoževati, da se njegovemu otroku pa že ne bo nič govorilo. Ali pa, da bi hoteli kakšne posebne privilegije zanje," zatrjuje.

Kulturno-umetniško društvo (KUD) Mladost je pomemben del kulturne raznolikosti v Sloveniji, ima uradno priznan status društva v javnem interesu na področju kulture, ki jim ga je z odločbo podelilo pristojno ministrstvo. Ustanovljeno je bilo leta 2001 z namenom ohranjanja srbske kulture, tradicije in običajev skozi ples in igro. Osnovna dejavnost društva je folklora – učenje plesov in pesmi.

Ljubezen do folklore v društvu že vrsto let povezuje generacije – in pare – ter prenaša kulturno dediščino na mlajše. 25-letnico so v soboto zvečer z velikim koncertom, odprtim za javnost, proslavili v Linhartovi dvorani.

"Menili smo, da tak jubilej moramo praznovati v taki ustanovi, kot je Cankarjev dom. Konec koncev naše društvo šteje 280 aktivnih članov in še dvakrat ali trikrat toliko staršev ter ostalih," predsednik društva Antonić sešteva število sedežev. Na koncert pod sloganom KUD Mladost: Mladost, ki traja, so bili vabljeni tudi predstavniki ljubljanske občine, javnega stanovanjskega sklada, srbskega veleposlaništva.

Pripravili so 19 točk ter dve uri in pol programa, spremljal jih je tudi ansambel pod vodstvom Vida Banjaca. Tudi sicer pripravljajo koreografije s celotnega Balkana, iz Slovenije imajo belokranjsko točko, ki je nastala v sodelovanju s priznanim koreografom Brunom Ravnikarjem.

Danes društvo torej šteje okoli 280 aktivnih plesalcev, razporejenih v 10 sekcij različnih starostnih skupin. Od cicibanov, ki se začnejo pri štirih letih, do veteranov, starih med 40 in 65 let. En član pa je star celo 94 let.

"Na odru Cankarjevega doma ste lahko videli, kako najprej pleše otrok, potem zaplešeta mama in oče, nazadnje pa še dedek. Naši mentorji so doživeli, da so njihovi cicibani vmes že odrasli in so danes skupaj z njimi zaplesali v isti koreografiji. Niso mogli verjeti, da so to dočakali," je bil ponosen Antonić.