Trenutne kvote za pridelavo mleka, ki jih predlagajo v Bruslju, so diskriminatorne saj pokrijejo le polovico pridelanega mleka v Sloveniji. Zato je sindikat današnjo novinarsko konferenco pripravil kar na kmetiji mladega kmeta Franca Bartelja v Jablanu na Dolenjskem. Če bi obveljali bruseljski predlogi, bi morali pri Bartljevih zmanjšati za letos načrtovano proizvodnjo mleka za skoraj 60 odstotkov, to pa bi po opozorilih gospodarja pomenilo nezmožnost pokrivanja proizvodnih stroškov in propad kmetije. "Šli bomo za berače ali pa pomivati stopnice, saj za drugo ne bomo," je bil pesimističen gospodar kmetije, ki svetlejše prihodnosti ne vidi niti v morebitnem prestrukturiranju. Vrag bo po njegovih besedah jemal vse, ne le mlečne proizvodnje.
Leta 1995 so na kmetiji Bartelj v mirnopeški dolini prodali približno 208.000 litrov mleka, leta 1997 nekaj več kot 274.000, leta 1999 že 330.000, leta 2000 420.000, lani skoraj 472.000, letos pa načrtujejo prodati že pol milijona litrov mleka. Povprečje za referenčno obdobje 1995-1999, kakor ga predlaga Bruselj, je bilo 270.812 litrov mleka. To pomeni, da bi morali pri Bartljevih zmanjšati za letos načrtovano proizvodnjo za približno 54 odstotkov.
Kot je za 24ur povedal predsednik sindikata Marjan Gorenc, se kmetje ne strinjajo s predlogi EU o količini mleka, ki jih bodo med članstvom Slovenije v uniji lahko namolzli slovenski kmetje. "Po letu 1999 se je proizvodnja mleka v Sloveniji – v luči približevanja uniji – povečala za 60 odstotkov. V letu 1995 je bilo še enkrat več kmetij, ki so se ukvarjale s pridelavo mleka, vse kmetije, ki so perspektivne za delovanje v evropskem konkurenčnem okolju, pa se že vse obdobje pripravljajo za vstop v Eu," je dejal Gorenc.
Letos bodo po oceni Gorenca oddali šest milijonov litrov, kar je približno 1,3 odstotka vsega odkupljenega mleka v Sloveniji. Obljubam politikov ne verjamejo več, saj so jih na čelu s kmetijskim ministrom Francem Butom zavajali glede referenčnega obdobja. Za Sindikat kmetov je nesprejemljivo, da je Unija v okviru pripravljanja pogajalskih izhodišč zajela podatke iz obdobja 1995-1999, saj se bi pridelava mleka zaradi tega morala omejiti. "Stališče sindikata je, da skupne kvote oblikujejo na podlagi podatkov zadnjega leta pred vstopom v EU. Zavzemamo se, da bo izveden referendum o vstopu v EU, naš sindikat pa ne bo dovolil, da bi bili kmetje za članstvo, dokler črno na belem ne dobimo podatkov, na podlagi katerih se bomo odločili o pristopu Uniji," je še napovedal Gorenc.
Člani sindikata po besedah njegovega predsednika na morebitnem referendumu ne bodo podprli vstopa v EU, če prej ne bodo natančno vedeli, kaj bodo s tem izgubili in kaj pridobili. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc But že kar nekaj časa po besedah Gorenca nagovarja kmete, da se morajo pripraviti na vrsto problemov, s katerimi se bodo soočili po pristopu države k EU, med drugim tudi z več kot 10-odstotnim padcem cen pridelkov. Gorenc je prepričan, da temu ni tako: "Povprečna cena mleka s 3,7 odstotka maščob in 3,2 odstotka beljakovin je v petnajstih državah članicah EU 65,84 tolarja, v Italiji, kjer je najvišja, 76,06 tolarja za kilogram, v Veliki Britaniji pa z 58,5 tolarja najnižja. Slovenski kmet pa za omenjeno mleko dobi 56,9 tolarja, na to pa še 10 odstotkov nagrade, če je do nje upravičen".
Tudi v Zvezi podeželske mladine Slovenije so prepričani, da so kvote, kakor jih je predlagala EU, izredno neugodne za slovenskega kmeta. Glede na to, da zastopajo večinoma mlade kmete, opozarjajo, da je v primeru neuspešnih pogajanj za zvišanje kvot njihova usoda lahko zapečatena.
Problematična ni le mlečna proizvodnja, nezadovoljni so tudi s kvotami pri sladkorju, drobnici in še posebej pri poljščinah, ker je Evropska komisija namesto zahtevanih 150.000 hektarov odobrila le 92.000 hektarov. Nezadovoljni so tudi s testiranjem goved starejših od 24 mesecev na morebitno prisotnost BSE. "Vsaka krava iz tega hleva, ki gre v klanje, bo testirana na bolezen BSE, avstrijska ali pa madžarska krava pa je testirana le nad starostjo 30 mesecev. Ko pa pride meso od obeh krav na police slovenskih trgovin, se več ne loči," je dejal Gorenc in pristavil, da s takšnim predpisom kmetijski minister But zavestno zavaja slovenske potrošnike.
Poleg tega pa v nobeni državi članici EU kmetje ne plačujejo omenjenega testiranja v višini 4000 tolarjev na žival, saj je to strošek države. Podobno je tudi s klavničnimi odpadki. Stroške klanja približno 300-kilogramske živali stane v Sloveniji nekaj več kot 30.000 tolarjev, v Avstriji pa je za enak postopek (klanje, analiza in odpadki) treba odšteti le 10.000 tolarjev.
Marjan Gorenc je še dejal, da neke priprave za protestne shode že izvajajo. Če od države in Bruslja ne bodo dobili ustreznega odziva pa napovedujejo tudi zaporo mej.