Aflatoksine odkrili v mleku. Jih lahko najdemo tudi v jajcih in mesu?

Zadnje afere s hrano so marsikoga pripeljale do sklepa, da ne vemo, kaj vse konča na naših mizah in kaj se v tej hrani skriva. Ko je v BiH, Srbiji in na Hrvaškem izbruhnila afera z mlekom, v katerem so odkrili povišane vrednosti aflatoksina, se je marsikdo vprašal, kako lahko oblasti tolerirajo prisotnost omenjene snovi v živilih, četudi le v manjših količinah, če pa je rakotvorna. Potrošniki želijo na svoji mizi hrano, ki je popolnoma neoporečna, pri tem pa večina ne pristaja niti na neznatne količine rakotvornih snovi v mleku ali drugi hrani.

A direktive pravijo drugače. V Evropski uniji velja, da maksimalna dovoljena količina aflatoksina v mleku znaša 0,05 mikrograma na kilogram. Omenjene vrednosti veljajo tudi za tisto mleko, ki se nato uporablja za proizvodnjo mlečnih izdelkov. Za začetne in nadaljevalne mlečne formule in mleko za dojenčke pa veljajo druga pravila – maksimalna dovoljena količina aflatoksina v tej hrani znaša 0,025 mikrograma na kilogram.

Mnogi pa se sprašujejo, kako se aflatoksini sploh prikradejo v mleko in kaj ta snov sploh je. Gre za mikotoksine, ki jih proizvajajo nekatere vrste gliv Aspergillus. Te se razvijejo pri visoki stopnji vlažnosti, pri visokih temperaturah, uspevajo pa tudi v ekstremno sušnih obdobjih. Aflatoksin je v bistvu strup, ki ga izloča plesen, ki napade nekatere vrste rastlin – koruzo, pšenico, oreščke in podobno. Aprila 2008 so slovenski zdravstveni inšpektorji tako na policah ene izmed trgovin odkrili pražene arašide, ki so vsebovali visoke količine omenjenega strupa. Leta 2010 pa so omenjeni strup kar trikrat odkrili v primeru suhih fig in enkrat v primeru pistacij. Suhe fige in pistacije so bile uvožene iz Turčije.

Zanimivo je lanskoletno poročanje srbskih medijev, ki so navajali opozorila njihovih strokovnjakov, da je zaradi suše in izredno visokih temperatur, ki so zajele regijo, letina koruze izredno toksična. Nekateri so celo poudarjali, da je le okoli 32 odstotkov pridelane koruze primerne za uporabo v prehrambne namene ljudi. Koruza pa je tudi na jedilnikih živali.

Prav v krmi za živali je jedro težav. Sporna krma – povečini gre za koruzno – je bila že v preteklosti odgovorna za povečane vsebnosti aflatoksina v mleku. Nazadnje so slovenski inšpektorji januarja 2012 aflatoksin odkrili pri mleku blejskega posestva Kmetijsko-gozdarske zadruge Sloga Lesce. Takrat so se krave molznice zastrupile s krmo iz grobo zmlete koruze, v kateri so inšpektorji našli sledi aflatoksina. Ko so vzpostavili nadzor nad krmo in z ukrepi dosegli, da aflatoksina v njej več ni bilo, so izginile tudi težave krav molznic, zadruga pa je lahko znova oddajala mleko v prodajo.

Kaj je z jajci in mesom?

Aflatoksine so odkrili tudi v jajcih kokoši, ki so zaužile zastrupljeno krmo. Ali to pomeni, da je aflatoksine moč najti tudi v mesu živali, ki nam dajo zastrupljena jajca in mleko?

Z Uprave za varno hrano so nam razložili, da se aflatoksini primarno nalagajo v jetrih živali. Tam so prisotni še 14 dni po zaužitju kontaminirane krme, iz telesa živali pa se izločajo z blatom in urinom, pri visoko proizvodnih mlečnih kravah pa tudi z mlekom. Tako se lahko pet odstotkov zaužitega aflatoksina izloči z mlekom.

Kaj pa to pomeni za meso, ki konča na jedilnikih ljudi? Na upravi pravijo, da je možnost, da se "aflatoksini nalagajo tudi v jajcih ter v mesu, vendar bi njihova prisotnost v omenjenih matriksih pomenila, da so živali zaužile močno kontaminirano krmo, pri čemer pa bi živali že kazale znake akutne zastrupitve z aflatoksini, ki se lahko končajo tudi s poginom živali".

Ravnajmo preventivno in se zaščitimo

Na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja so zapisali, da izpostavljenost mikotoksinom in aflatoksinom zmanjšamo na najnižjo možno mero z uživanjem pestre in mešane prehrane.

"Ker nas plesniva hrana že naravno odbija, se ji izogibamo, plesniva živila pa v celoti zavržemo. S tem preprečimo širjenje okužbe na ostala živila. Ker so najpogosteje okuženi zemeljski oreščki (arašidi, indijski oreški) in pistacije, zanje priporočamo občasno uživanje. Tovrstna živila kupujemo v trgovinah, kjer kupuje veliko ljudi, saj to do neke mere zagotavlja, da so živila na policah in v skladiščih krajši čas in je s tem zmanjšana možnost okužbe z glivami," so razložili in dodali, da so aflatoksini genotoksični (lahko poškodujejo genetski material, DNK) in rakotvorni ter verjetno teratogeni (lahko poškodujejo zarodek).

Z Uprave za varno hrano so nam sporočili, da so pri ljudeh akutna obolenja kot posledica uživanja aflatoksinov redka, saj bi bilo za njihovo povzročitev treba zaužiti veliko količino z mikotoksinom M1 kontaminiranega živila, da bi v telo vnesli dovolj mikotoksinov. Naj razložimo, da aflatoksin B1 najdemo v krmi, M1 pa je presnovek toksina B1, ki konča na primer v mleku živali. "Pomembnejša obolenja pri ljudeh so tista, ki so posledica uživanja manjših količin aflatoksinov daljši čas. Mikotoksini se pri ljudeh kopičijo v mišicah, srcu, predvsem pa v jetrih. Leta 1993 je Mednarodna agencija za raziskavo raka (IARC) potrdila kancerogenost aflatoksina B1 in aflatoksina M1. Z raziskavami je bilo dokazano, da je aflatoksin M1, kljub visoki strupenosti, desetkrat manj toksičen kot aflatoksin B1," so še dodali.