Notranji nadzor v schengnu je za Slovenijo nesprejemljiv, saj ubija duh schengna, evropsko povezljivost, notranji trg in štiri svoboščine, zato si je treba prizadevati, da vprašanji varnosti in migracij naslavljamo skupaj, tako da nadzor na notranjih mejah ne bo potreben, je v Bruslju pojasnil minister Miro Cerar.
Italijanski minister Enzo Moavero Milanesi je po Cerarjevih navedbah pobudo sprejel pozitivno. Sedaj bosta o njej oba obvestila ministra za notranje zadeve, sredi meseca bodo o tem razpravljali generalni direktorji obeh policij, je še povedal slovenski minister.
Cerar se zavzema za čimprejšnjo vzpostavitev skupnih patrulj, saj da je treba čim prej zajeziti nezakonite prehode meje in dati zelo jasen znak kriminalcem, ki nezakonite tokove spodbujajo, da mislijo resno. Kdaj točno bodo lahko vzpostavili skupne patrulje, Cerar ni znal oceniti. EU in vse njene članice se morajo po Cerarjevih besedah truditi, da bodo izvažale stabilnost in varnost, saj sicer tvegajo, da bodo uvažale nestabilnost. Ključni pri tem so učinkovit nadzor zunanje meje, sodelovanje in podpora državam, kjer krize izvirajo, je izpostavil.
Na vprašanje, zakaj ne predlaga skupnih patrulj tudi na slovensko-hrvaški meji, je Cerar odgovoril, da slovenska policija za zdaj zelo dobro sodeluje s hrvaškimi organi in da za zdaj ni bila podana ocena, da bi bilo treba tudi tam uvajati skupne patrulje. Če bi bila, pa se bo zavzel za kaj takega, je dodal.
Minister je ob tem opozoril, da je preprečevanje nezakonitih prehodov meje resnično postalo ključno, na kar kaže tudi nedavni dogodek v Beli krajini. Spomnil je, da se je kot premier v letih 2015 in 2016 zelo intenzivno soočal z migracijskimi pritiski, ter izrazil željo, da bi kot takrat tudi zdaj uspela vlada uspešno in brez incidentov omejiti migracijske tokove.
Mlinarjeva pozvala Dunaj k odpravi nadzora na meji s Slovenijo
Vodilna kandidatka liste SAB na evropskih volitvah Angelika Mlinar pa je danes sporočila, da je kot avstrijska evropska poslanka avstrijskemu kanclerju Sebastianu Kurzu danes poslala odprto pismo, v katerem ga je znova pozvala, naj odpravi "popolnoma neupravičen in neutemeljen nadzor na meji med Avstrijo in Slovenijo".
Na novinarski konferenci v Ljubljani je pojasnila, da je nadzor na meji "neevropska poteza, ki ne rešuje nobene težave, ampak ustvarja nove probleme za Slovence, ki delajo v Avstriji, škoduje odnosom med državama in predvsem slovenskemu gospodarstvu". Po njenem mnenju nas "spet obravnavajo kot drugorazredne državljane Evrope", poteza avstrijske vlade, ki je "že tako neutemeljen nadzor na meji zdaj spet podaljšala, pa pomeni rušenje naše skupne Evropske unije".
Poudarila je, da so migracije izziv in težava, ki ga nobena država, niti Avstrija, Nemčija ali Francija ne bodo mogle rešiti same. Gre za skupen izziv, ki ga moramo zato tudi "skupno in solidarno rešiti, skupaj okrepiti nadzor na zunanjih mejah in skupaj sprejeti učinkovito moderno azilno in migracijsko politiko".
Pozivu Mlinarjeve se je pridružila tudi predsednica SAB Alenka Bratušek. Ocenila je, da bi bil za Avstrijo bistveno bolj primeren pogovor s slovensko vlado in iskanje skupnih rešitev kot pa zapiranje meje. Povedala je, da tako kot Angelika verjame v "skupno, trdno, močno Evropo z odprtimi notranjimi mejami in v takšno kontrolo, kot mora biti na schengenskih mejah".
Bratuškova je ocenila, da slovenska policija opravlja svoje delo tako, kot je treba ter da spoštuje in zagotavlja vse standarde, ki jih skladno s schengensko zakonodajo mora. Izpostavila je tudi, da bi "solidarno lahko na zunanjih mejah pomagale tudi države, kot je Avstrija". Na vprašanje novinarja je zatrdila, da je trdno prepričana, da bi se "dalo zagotoviti varnost na meji tudi brez moteče ograje za ljudi" in da jim veliko prebivalcev pravi, da jih ograja na meji moti.
KOMENTARJI (226)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.