Mlinarjeva v Bruslju o dobrih novicah glede črpanja evropskih sredstev

"Lahko vam predam pozitivne novice. S koncem prejšnjega leta, torej z 31. decembrom, je postala Slovenija nadpovprečna pri črpanju evropskih sredstev," je poudarila Mlinarjeva, za katero je bil to prvi uradni obisk v Bruslju v vlogi ministrice za razvoj, strateške projekte in kohezijo.

Treba je pospešiti izvajanje projektov na terenu

Slovenija je nadpovprečna, ko gre za črpanje vseh evropskih sredstev. Črpanje kohezijskih sredstev je 35-odstotno, črpanje vseh sredstev pa 40-odstotno, medtem ko je evropsko povprečje pri 39 odstotkih, je pojasnila ministrica, ki sicer stremi k temu, da se ta trend nadaljuje in pospeši.

S komisarko sta se tako osredotočili tudi na ukrepe, ki jih Slovenija izvaja za pospešitev črpanja evropskih kohezijskih sredstev iz evropskega socialnega sklada, evropskega sklada za regionalni razvoj in kohezijskega sklada.

V javne razpise, projekte in programe je bilo do konca preteklega leta usmerjenih za 2,65 milijarde evrov, kar je 86 odstotkov razpoložljivih sredstev EU v obdobju 2014-2020, v Bruselj pa so posredovali za preko milijarde evrov zahtevkov za plačilo oziroma 34 odstotkov razpoložljivih sredstev, so sporočili iz službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Slovenija lahko razpoložljiva sredstva v višini 3,068 milijarde evrov koristi do vključno leta 2023, a je treba še bolj pospešiti izvajanje projektov na terenu. Komisiji lahko namreč posredujejo zgolj zahtevke za plačila za že izvedene projektne aktivnosti, so še pojasnili.

 Komisija umaknila napoved ustavitve plačil zaradi težav z informacijskim sistemom

Druga dobra novica pa je po ministričinih besedah to, da je Evropska komisija potrdila umik napovedi morebitne začasne ustavitve plačil za Slovenijo, ki je bila posledica tehničnih težav z informacijskim sistemom. "To je bil tudi razlog mojega obiska," je izpostavila.

Komisija tako ne bo uresničila julija lani napovedane možnosti začasne zaustavitve plačil sredstev evropske kohezijske politike iz bruseljske blagajne v slovenski proračun zaradi pomanjkljivosti v informacijskem sistemu e-MA.

Informacijski sistem, ki je bil v minulem letu in pol največja težava na tem področju, sedaj zagotavlja tekoče črpanje, je zatrdila ministrica.

Težave z informacijskim sistemom so bile po ministričinih besedah tudi glavni razlog za razliko pri črpanju med tem in prejšnjim finančnim okvirom, na kar je pred časom v Bruslju opozoril slovenski član Evropskega računskega sodišča Samo Jereb.

Slovenija ena od držav z največjo razliko med porabo konec 2018 in 2011

Jereb je oktobra lani izpostavil, da je Slovenija konec leta 2018 porabila 24,2 odstotka sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov, kar je za peto leto izvajanja finančnega okvira razmeroma malo, sploh v primerjavi s petim letom prejšnjega okvira, ko je bila poraba že 37-odstotna. Izpostavil je tudi, da je Slovenija ena od držav z največjo razliko med porabo konec leta 2018 in 2011.

Drugi razlog za razliko pri črpanju pa je po navedbah Mlinarjeve pozen začetek izvajanja finančnega okvira, ki se zaradi težav v pogajanjih o večletnem proračunu za obdobje 2021-2027 pričakuje tudi pri novem finančnem okviru.

Mlinarjeva dogovora o večletnem evropskem proračunu ne pričakuje pred nemškim predsedovanjem, ki se začne julija.