VURS brez nadzora nad boleznijo, ki mori prašiče

Na farmi blizu Ižakovcev v prekmurski občini Beltinci je v zadnjih tednih poginilo na stotine prašičev. Vzrok za pokol je virusna bolezen PRRS (prašičji reproduktivni in respiratorni sindrom) oziroma bolezen modrih ušes, ki človeku sicer ni nevarna, povzroča pa veliko škodo rejcem.

Veterinarska uprava RS (VURS) nadzora nad razširjenostjo omenjene bolezni v Sloveniji nima, ker le-ta ni obvezno prijavljiva, je potrdil njihov predstavnik Matjaž Emeršič. "V novembru smo opravili več pregledov v rejah prašičev v vzhodni Sloveniji in nikjer ni bilo ugotovljenih poginov. Opravljen je bil tudi pregled na največji prašičerejski farmi Nemščak, predvsem z namenom preverjanja zdravstvenega stanja živali, dokumentacije v zvezi z zdravstvenim stanjem živali, opravljenimi predpisanimi monitoringi nad kužnimi boleznimi in izvedbe biovarnostnih ukrepov. Ugotovljeno je bilo, da se redno opravljajo predpisani monitoringi na kužne bolezni in da so vse preiskave negativne," je zapisal.

Je pa prav tam po njegovih besedah prišlo do povečanega pogina prašičev: "V populaciji prašičev so bili prisotni cirkuviroza, arteriviroza in PRRS. Iz poročila NVI – Murska Sobota je razvidno, da so prašiči poginjali največ zaradi pljučnice kot sekundarne bolezni viroz. Pregledan je bil tudi obrat za pridobivanje bioplina Panvita Ekoteh, a ni bilo ugotovljenih nepravilnosti."

VURS je Nacionalnemu veterinarskemu inštitutu (NVI) zdaj naročil izvedbo študije o razširjenosti PRRS za celoten teritorij države. Na osnovi rezultatov bo mogoče pripraviti predlog programa obvladovanja in zatiranja bolezni, za katerega se bodo rejci prostovoljno odločali.

Nepravilnosti v Panviti?

Iz skupine Panvita so sporočili, da se položaj na farmi Nemščak že umirja. Dnevni pogin živali, ki sicer znaša med 80 in 100 živali, naj bi se v zadnjih tednih povečal za tretjino.

So pa potrdili, da so jih neugodne tržne razmere na področju reje in prodaje prašičev ter nedavni pojav bolezni PRRS prisilile v sanacijo stanja na omenjeni farmi, pa tudi v organizacijske in kadrovske spremembe. Kot je povedal predsednik uprave Dejan Židan, verjamejo v prihodnost te panoge, zato so se odločili za prestrukturiranje dejavnosti, ki bo v letu 2010 omogočile proizvodnjo 65.000 prašičev pitancev. V prihodnosti nameravajo zmanjšati plemensko čredo za polovico, s čimer bodo zagotovljeni boljši pogoji za bivanje živali in hkrati povečana fleksibilnost reje. Židan je ob tem dodal, da je takšna odločitev primerna tudi z vidika trenutne finančne perspektive in dolgoročnega uspešnega doseganja poslovnih ciljev. "Prašičereja Nemščak bo tudi v bodoče proizvajala prašiče višje kakovosti za slovenski trg in izvoz ob zagotavljanju najvišje stopnje prehranske varnosti," so zapisali.

Očitke medijev, da naj bi bil sporen način ravnanja s poginulimi živalmi – pujske naj bi namreč sežigali kar v bioplinarni v neposredni bližini farme Nemščak – so v Panviti zavrnili: "Z živalmi ravnamo v skladu z najvišjimi varnostnimi in higienskimi standardi, vsi proizvodi Skupine Panvita pa so popolnoma neoporečni in varni."

O bolezni PRRS ...

Prašičji reprodukcijski in respiratorni sindrom je bolezen, ki jo uvrščamo med tako imenovane gospodarske bolezni, ki so praviloma slabo nalezljive. Glavni vir okužbe je živa žival, ki običajno ne kaže znakov bolezni. Virus oslabi odpornost živali na ostale bolezni in ogroža sekundarne okužbe. Na potomce se širi preko maternice, na druge prašiče pa z neposrednim kontaktom in s semenom. Najugodnejši čas za širjenje virusa je zima, znotraj reje in med rejami pa ga je mogoče preprečiti z ustreznimi biovarnostnimi in drugimi ukrepi, s katerimi se zmanjšajo ekonomske škode. Škoda rejcem nastaja predvsem zaradi slabše plodnosti in poroda mrtvih ter slabo razvitih pujskov, ki poginejo kasneje. Posledica je nižji prirast, višja smrtnost, visoki stroški zdravljenja in težave pri prodaji razvojno neizenačenih prašičev. Za bolezen ni predpisanih posebnih administrativnih ukrepov za zatiranje in izkoreninjenje. Imetnik živali se skupaj z lečečim veterinarjem odloči za morebitno izvedbo preventivnih in kurativnih ukrepov ter za izvajanje biovarnostnih ukrepov.