Kot smo poročali, je ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) prvim trem družinam pripadnikov gibanja Fethullaha Gülena, ki so po spodletelem državnem udaru v Turčiji pribežale v Slovenijo, zavrnilo prošnje za azil. Slovenija je s tem izdala mnenje, da privržencem omenjenega gibanja ne verjame, da so v Turčiji ogroženi. Na ministrstvu so zavrnitev njihove prošnje utemeljili s tem, da je vlada Tručijo pred poskusom puča razglasila za varno državo, čeprav je po poročanju turških prosilcev za azil veliko njihovih kolegov za zapahi ali v nevarnosti, vrnitve in morebitnih sankcij pa se bojio.
Nekateri prosilci za azil so ministrstvu očitali, da jih je zavrnilo, ker se noče zameriti Erdoganu in da se v drugih državah EU o prošnjah državljanov Turčije odloča drugače kot v Sloveniji. Na MNZ pa očitke zavračajo z utemeljitvijo, da vsako prošnjo za mednarodno zaščito obravnavajo individualno in pri tem upoštevajo vse osebne okoliščine prosilcev, prav tako pravijo, da so podatki o mednarodni zaščiti prosilcev tudi v drugih državah primerljivi.
"Prošnje državljanov Turčije so obravnavane enako kot vse druge, skladno z zakonodajo ter standardi in pravili stroke, ki so uveljavljeni v vseh državah EU," zagotavljajo na ministrstvu.
Na MNZ še poudarjajo, da zgolj dejstvo, da je prosilec državljan Turčije, še ne pomeni, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite, kot tudi, da vsi državljani Turčije kot razlog za priznanje mednarodne zaščite ne uveljavljajo pripadnosti t. i gülenističnemu gibanju.
Od poskusa državnega udara v Turčiji je prošnjo za mednarodno zaščito vložilo 181 turških državljanov. Od tega je bilo 109 postopkov ustavljenih, ker so prosilci samovoljno zapustili azilni dom, 27 prošenj je bilo zavrženih, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da je za njihovo obravnavo odgovorna druga država članica EU, 11 prošenj je bilo zavrnjenih.
V tem času so status mednarodne zaščite priznali petim turškim državljanom, 29 postopkov pa je še nerešenih, še pojasnjujejo na ministrstvu. To po njihovih navedbah pomeni, da je bila prosilcem zaščita priznana v 45 odstotkih primerov, ki so bile v tem času vsebinsko obravnavane.
Konkretnih postopkov priznanja mednarodne zaščite sicer ne komentirajo, pojasnjujejo pa, da prošnjo za mednarodno zaščito v vsakem primeru obravnavajo individualno in pri tem upoštevajo vse osebne okoliščine konkretnega prosilca. Dolžnost vsakega prosilca za mednarodno zaščito pa je, da v postopku čimbolj izčrpno in po resnici navede vse razloge, zaradi katerih prosi za mednarodno zaščito, so še dodali.
Ob tem so poudarili, da večina prosilcev nima listinskih dokazov za svoje trditve, a to samo po sebi še ne pomeni, da bo njihova prošnja zavrnjena.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.