Modeli in simulacije, ki prikazujejo, kaj se zgodi, če se ne držimo ukrepov

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
AVTOR
D.F.Ni.Š.
KOMENTARJI
103
Sodelavec Odseka za reaktorsko tehniko Instituta 'Jožef Stefan' Matjaž Leskovar je v svojem prostem času pripravil projekcijo napovedi razvoja epidemije koronavirusa pri nas. Upošteval je različne parametre in s tem pokazal, kako lahko že majhna sprememba parametrov modela povzroči eksponentno rast epidemije ali pa njeno umirjanje. Leon Škrilec pa je po vzoru podobnih modelov v tujini pripravil simulacijo širjenja virusa.

Kar nekaj različnih matematičnih modelov razvoja epidemije koronavirusa je že zaokrožilo v javnosti, tokrat pa je svojo napoved razvoja epidemije covida-19 v Sloveniji izdelal dr. Matjaž Leskovarz Odseka za reaktorsko tehniko Instituta 'Jožef Stefan'. Napoved razvoja epidemije je izračunana s pomočjo preprostega točkovnega modela epidemije, ki je uglašen z javno dostopnimi podatki, ob predpostavki, da se ukrepi za zajezitev epidemije izvajajo striktno.

Predpostavljeni parametri modela so sledeči:

* inkubacijska doba je šest dni

* okuženi širi okužbo le od tretjega do vključno sedmega dneva, ko zboli in se vse bolj izolira

* asimptomatsko oboleli in tisti, ki mislijo, da imajo kakšno drugo bolezen, širijo okužbo do ozdravitve, delež te skupine je 30 %

* čas okrevanja pri blagem poteku bolezni je 12 dni

* delež bolnikov, ki potrebujejo hospitalizacijo na običajnem oddelku, je 13,8 %, čas do hospitalizacije je 8 dni, čas hospitalizacije pa 32 dni

* delež bolnikov, ki potrebujejo hospitalizacijo na intenzivni enoti, je 4,7 %, čas do hospitalizacije je 10 dni, čas hospitalizacije pa 38 dni

* delež obolelih, ki umre, je 2 %, smrt pa nastopi po 7 dneh na intenzivni enoti.

Projekcija, ki je pripravljena, je bila izračunana danes, 25. marca.

S fotografije je razvidno, da na osnovi podatkov za 24. marec lahko pričakujemo porast števila hospitaliziranih do 2. aprila, nekoliko kasneje naj bi se končala rast hospitaliziranih na intenzivni enoti, medtem ko naj bi se rast smrtnih primerov umirila 12. aprila. A to so zgolj preproste napovedi.
S fotografije je razvidno, da na osnovi podatkov za 24. marec lahko pričakujemo porast števila hospitaliziranih do 2. aprila, nekoliko kasneje naj bi se končala rast hospitaliziranih na intenzivni enoti, medtem ko naj bi se rast smrtnih primerov umirila 12. aprila. A to so zgolj preproste napovedi.FOTO: IJS - Institut "Jozef Stefan"

Kot je pojasnil Leskovar, je model naredil v Excelu, da se transparentno vidi vse enačbe in številke, kar je poučno in uporabniku omogoča dober vpogled v model in izračune. “Stolpce z rezultati izračuna sem pobarval v enakih barvah kot so krivulje na grafih, da je zadeva lažje razumljiva in bolj pregledna. Celice za vnos številk za fitanje sem opremil s komentarji, v katerih je razloženo, kako posamezna številka vpliva na potek krivulj, kar olajša prilagajanje modela podatkom.”

Dostop do projekcije na tej povezavi.

Kot pravi Leskovar, je namen modela predvsem, da uporabnik spozna, kaj pomeni eksponenta rast in kako lahko že majhna sprememba parametrov modela povzroči eksponentno rast epidemije ali pa njeno umirjanje. Zato je tako pomembno, da se ukrepi za zajezitev širjenja epidemije izvajajo striktno.

Prav tako dodaja, da model ni namenjen za resne izračune in napovedi, ker je preveč preprost, gotovo pa ponuja okviren pogled v dogajanja. Na IJS bodo vsak večer predvidoma napravili nov izračun ob upoštevanju novih podatkov.

Simulacija širjenja virusa

Leon Škrilec pa je po vzoru podobnih modelov v tujini pripravil simulacijo širjenja virusa. Ta simulacija predvideva štiri scenarije glede na odstotek ljudi, ki se družbeno izolirajo oziroma ostajajo doma. Družbeno distanciranje in izogibanje stikov, zaradi katerih bi se lahko okužili ali prenesli okužbo na druge, sta eno najmočnejših orožij, ki omejujejo širjenje virusa. Ta model sicer ni primeren za uradno napovedovanje, a nam kaže, kako pomembno je, da se držimo načela družbenega distanciranja.

Prva simulacija kaže, kaj se zgodi, če se nihče ne izolira. Hitro namreč pride do večjega števila okuženih, v takšnem primeru je zdravstveni sistem preobremenjen, saj bi preveč ljudi naenkrat potrebovalo intenzivno oskrbo.

Za prikaz vsebine je potrebno omogočite piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

Druga simulacija predvideva, da se 25 odstotkov ljudi samoizolira in izogiba stikov z drugimi. V tem primeru je krivulja bolj položna, širjenje virusa je počasnejše, saj številni v tem modelu ozdravijo, preden bi lahko potencialno okužili druge.

Za prikaz vsebine je potrebno omogočite piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

Pri 50 odstotkih izoliranih je to še bolj izrazito, krivulja je raztegnjena in položnejša.

Za prikaz vsebine je potrebno omogočite piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

Četrti model, ki predvideva, da se 75 odstotkov izogiba stikom, prikazuje stanje, kjer okuženi posamezniki ne morejo virusa prenesti na druge v takšni meri, da bi prišlo do večjega izbruha in preobremenitve zdravstvenega sistema.

Za prikaz vsebine je potrebno omogočite piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

Da boste kar najbolj na tekočem z aktualnimi razmerami, je na voljo zemljevid, na katerem so zbrani aktualni podatki o številu okuženih in ukrepih, ki veljajo za našo državo. Podatki se sproti posodabljajo, te ureja podjetje GDi, vir vseh podatkov pa sta Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Ministrstvo za zdravje (MZ).

Za prikaz vsebine je potrebno omogočite piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke