Michael Schmidt je Berlinčan, rojen leta 1945. Po postavitvi zidu je ostal v zahodnem delu mesta. S pričujočim projektom je skušal z največjo možno objektivnostjo dokumentirati življenje ob zidu, ljudi in njihove navade ter specifično urbano krajino na robu mesta, ki jo je dolgo let pogojeval prav zid.
Več kot desetletna časovna distanca relativizira fotografov namen, meni kustosinja razstave Lara Štrumej. Mozaično celoto 48 fotografij - sestavljajo jo portreti mladih Berlinčanov, starih morda prav toliko kot zid, nadalje grafitov na zidu ter prazna in prašna področja ob zidu - je namreč mogoče razumeti predvsem kot Schmidtovo subjektivno in čustveno zavzeto interpretacijo ''prekinitve ognja'' v času hladne vojne. A četudi fotograf ni iskal situacij z jasnimi političnimi konotacijami in se je raje odločal za metafore, fotografije reflektirajo politične konstelacije v obdobju berlinskega zidu, ki je formalno sicer zaključeno, dejansko pa še ne preseženo.
