Na zgornji postaji kabinske žičnice sva se dobila z Robertom Šebenikom in Romano Križaj, vodjema okolišev in dvema izmed treh policistov Policijske postaje Kranj, ki poleg operativnega dela opravljajo tudi delo na smučiščih.

"Prišlo je do manjšega trčenja na vrhu Velikega Zvoha, ena poškodovanka je bila odpeljana z reševalnim vozilom, druga oseba pa ni bila poškodovana," je takoj pojasnil Šebenik. Njuna naloga je bila, da zbereta obvestila glede morebitnega ukrepanja.

Policija po Zakonu o varnosti na smučišču obravnava tiste nesreče, pri katerih obstaja sum, da gre za hude telesne poškodbe, medtem ko lahke telesne poškodbe obravnavajo nadzorniki smučišč. Letno se zgodi okoli 100 smučarskih nesreč, približno polovica teh pa se konča s hudimi poškodbami, je pred kratkim na novinarski konferenci pojasnil predstavnik Generalne policijske uprave Alojz Sladič. V teh primerih morajo policisti opraviti ogled, ugotoviti vzroke za nesrečo in tudi odkriti morebitno odgovornost. 

Na smučeh ali brez njih

Posamezni policisti so zadnja leta na smučiščih prisotni skoraj vsak dan, zagotovo pa jih boste tam opazili ob koncu tedna, med prazniki, šolskimi počitnicami in drugimi prostimi dnevi, ko je na snegu pričakovati večje število smučarjev. In ne bodite presenečeni, če se bodo k vam pripeljali na smučeh ali pristopili brez njih. Njihovo delo namreč poteka različno. 

Policisti na smučeh preverjajo, ali udeleženci na smučišču upoštevajo pravila glede postopanja po sredini smučišča in oviranja drugih, pa smučanja po nezavarovanih delih in zunaj prog, ter jih ustrezno sankcionirajo, če je to potrebno. Ugotavljajo tudi prisotnost alkohola, kar pa ne pomeni, da bodo smučali za vami in vas ustavili kot na cesti, pač pa smučarje največkrat preverjajo takrat, ko so udeleženi v nesrečah ali kažejo znake alkoholiziranosti. Opravljajo tudi druge preventivne aktivnosti in ljudi opozarjajo na primerno hitrost, vedenje in spoštovanje pravil, ki veljajo za varnost vseh udeležencev. 

Kadar pa na nogah nimajo smuči, policisti skrbijo za vzdrževanje javnega reda in miru, opravljajo preventivne nadzore pred gostinskimi lokali, kjer so odložene smučke in druga oprema, ter s tem prepričujejo morebitne tatvine. S svojo pristnostjo skrbijo, da se prepreči strežba alkohola pijanim osebam, nadzorujejo morebitne javne prireditve, sodelujejo pa tudi z nadzorniki, reševalci in žičničarji pri umirjanju morebitnih konfliktov med smučarji. 

Največ nesreč se zgodi zaradi prevelike hitrosti in precenjevanja sposobnosti

Vsako sezono med vzroki nesreč prednjačijo neprilagojena hitrost smučanja in precenjevanje lastnih sposobnosti. "Po osebni zaznavi lahko rečem, da je med kršitelji največ posameznikov, ki precenjujejo svoje sposobnosti in se odpravljajo na najbolj strme proge, zaradi neobvladanja pa največkrat sami padejo in s tem ogrožajo tudi druge. Zelo nevarno je tudi to, da se mlajši smučarji s prijatelji ustavljajo na sredini prog in se pogovarjajo ter tako nehote ogrožajo sebe in druge. Opozoril bi tudi na dosledno upoštevanje smučarske čelade na smučeh, ki je sicer obvezna do 14. leta, a jo absolutno priporočamo tudi odraslim," našteva Šebenik. 

Po njegovih besedah ljudje policiste na smučišču sprejemajo zelo dobro. "Nekateri so presenečeni, ko nas vidijo, saj ne vedo, da opravljamo tudi takšno delo. Pogosto pa kar sami pristopijo k nam, podajo prijavo ali priskrbijo informacije ter nam povejo, da si želijo prisotnosti policistov". 

Da je to nujno potrebno, meni tudi Darka, ki jo ujamemo, ko odloži smuči in se pride okrepčat. "Predvsem zaradi divjakov in mladine, pa tudi alkohola je kar dosti," pravi. Sama sicer še ni bila vpletena v nobeno nesrečo, je pa že videla marsikaj. "Zaradi gneče pride do prerivanja, prehitevanja, nihče ne gleda na druge pred seboj, vozi levo, desno in se zgodi," našteva. Sama sicer redno uporablja čelado in vozi počasi ter previdno. "Za svoja leta že moram," se smeji. 

Drugačno mnenje imata Alexandra in Aurelio, turista iz Belgije, ki na smučanje v Slovenijo prihajata že več let. "Zdi se nama, da so slovenski smučarji zelo uvidevni, vsi uporabljajo čelade in pazijo na druge," pove Alexandra. Policiste na smučišču sta opazila in sta nad njimi navdušena. "Dobro je, da so tukaj in da ni treba čakati, da pridejo iz doline, če se kaj zgodi." 

Izkušnjo s policisti iz prve roke pa ima Srđan iz Severne Makedonije, ki že nekaj let študira arhitekturo v Sloveniji. S kolegi s fakultete so prišli na skupinsko smučanje, ponesrečenka iz začetka članka pa je njegova dobra prijateljica. "Malo preden se je nesreča zgodila, smo se ustavili, in snemal sem jo, kako je smučala po prvi tretjini proge. Nato sva se ločila in se podala na drugo tretjino. Čakal sem jo spodaj, kjer se vedno ustaviva, a je ni bilo. Skupaj s še dvema prijateljicama smo šli ponjo, in ko smo prišli tja, so bili ob njej že reševalci," je opisal. Čeprav se je zgodilo nedaleč stran, sam trčenja zaradi spuščenega terena ni videl. Z njegovo prijateljico bo k sreči vse v redu, verjetno je utrpela le blažji pretres možganov, Srđan pa je zelo zadovoljen z odzivom policistov in vseh, ki so ji takoj priskočili na pomoč. 

Aljoša, ki redno deska na snegu v tujini, pravi, da so največja nevarnost na smučišču ljudje, ki brez kontrole in znanja vozijo hitro. "Tisti, ki ima znanje in kontrolo, gre hitro, a gleda naprej, opazuje, ve, kdaj zaviti, kako se ustaviti ... Ljudje brez znanja pa se ne bodo znali hitro ustaviti. Za hitro voziti se moraš znati tudi hitro ustaviti, hitro reagirati," pojasnjuje. Tako se je zgodilo, da je smučar, ki je peljal prehitro, zbil njegovo ženo. "Nekdo, ki pri preveliki hitrosti ni mogel kontrolirati samega sebe, je padel in priletel vanjo," se spominja. 

Drugi problem so starši, ki ne kontrolirajo svojih otrok, pravi. "Jaz se peljem hitro in moja hčerka gre hitro za mano. Ampak potem se ustavim in ji rečem: Super, vidim, da znaš, ampak nisi še pripravljena, da greš tako hitro. Ko boš imela dovolj znanja, boš lahko šibala za mano, zdaj pa še ne moreš." 

Poleg tega se nekateri ljudje na smučišču obnašajo, kot da so sami. "Jaz pravim temu: sindrom 'sem na počitnicah in sem izklopil možgane'. Torej važno je, da se imam jaz lepo, za druge mi je pa vseeno. Pa ne more biti tako. Tudi, če se pridemo sproščat na počitnice, je treba paziti na druge," poziva. 

Vsako leto se poškoduje za en avtobus otrok 

Policisti so v letošnji smučarski sezoni (od 1. novembra 2023 do 12. februarja 2024) obravnavali 53 nesreč na smučiščih, v katerih je bilo 26 oseb huje telesno poškodovanih, 26 pa lažje. V lanski celotni smučarski sezoni so obravnavali 112 nesreč, pri katerih se je 58 oseb huje, 53 pa laže poškodovalo.

Najranljivejša skupina na smučiščih so seveda otroci – vsako leto je več kot ena tretjina udeležencev nesreč otrok oziroma mladoletnikov, kar pomeni vsako leto skoraj za en avtobus otrok. 

Pred dnevi so na Rogli slovesno odprli novo, že deveto akcijo Šolar na smuči, ki se je letos udeležuje 3200 otrok. In ker se prihodnji teden začenjajo šolske počitnice, dodatna opozorila in napotki za varno smučanje ne bodo odveč. 

"Opažamo, da manjši smučarji, nekateri so celo prvič na smučišču, niso dovolj stabilni za prevoz z žičniškimi napravami, zato je nujno, da so z njimi starejši smučarji, starši ali učitelji smučanja, ki jim pomagajo pri sestopu s sedežnice, da ne padajo. Lani je bilo namreč veliko takih nesreč," opozarja Šebenik.

Starši in učitelji smučanja naj poskrbijo tudi za to, da otroci ne zasedejo celotnega smučišča. "V preteklosti smo namreč zaznavali, da vzamejo svojih deset otrok, nato pa smučajo v kači čez celotno smučišče, kar ni prav, saj s tem zasedajo smučarske proge ostalim. Predlagal bi jim, naj gredo na otroške proge, naj smučajo ob desnem robu in pustijo prostor ostalim smučarjem, da jih ti ne sekajo. Tako kot v cestnem prometu mora tudi na smučišču najprej vsak poskrbeti za lastno varnost, s tem pa bodo varni tudi drugi." 

Nasveti za varno smučanje 

Da bi bile snežne športne dejavnosti varne za vse, je nujno upoštevati pravila varnega udejstvovanja na smučiščih in tekaških progah. Policija zato opozarja: 

Prilagodimo hitrost in način smučanja svojim izkušnjam, telesni pripravljenosti, snežni podlagi, lastnostim in zasedenosti smučišča ter vremenskim razmeram.

Še posebej pozorni bodimo na otroke in smučarje ali deskarje novince, smučajmo pa le na označenih in urejenih smučarskih progah. Kdor ne smuča, naj za hojo uporablja le rob smučišča.

Zaščitna smučarska čelada je obvezna za otroke, mlajše od 14 let, njena uporaba pa je priporočljiva tudi za odrasle.

Smučanje pod vplivom alkohola ali mamil je skrajno neodgovorno in nevarno za lastno življenje in življenje drugih na smučišču.

Pazimo na svojo smučarsko opremo oziroma je ne odlagajmo tako, da bi ostala brez nadzora, ter na druge vredne predmete, ki jih imamo s sabo.

Predvsem pa upoštevajmo pravila Mednarodne smučarske organizacije (FIS).