'Moj šef je svet zavoda in ne minister in ne predsednik vlade'

V tem tednu so v medijih zaokrožile informacije, da namerava direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek podati svoj odstop. Po poročanju portala Necenzurirano naj bi o tem že obvestil vodilne uslužbence NIJZ, odločitev pa naj bi sprejel po četrtkovem sestanku z novim ministrom za zdravje Danijelom Bešičem Loredanom. Ta je po poročanju STA dejal, da o omenjenem odstopu ni obveščen, tudi Krek sam pa je v današnjem pogovoru za našo spletno stran zatrdil, da odstopne izjave ni podal.

“Še ničesar nisem podpisal in nisem obvestil nikogar,” je dejal. Na vprašanje, ali ga morda namerava razrešiti sam, je Bešič Loredan poudaril, da je to v pristojnosti sveta zavoda NIJZ. “Moj šef je svet zavoda in ne minister in ne predsednik vlade,” poudarja tudi Krek, ki pravi, da je mesto za razpravo o njegovem položaju le v okviru sveta zavoda. “Vse ostalo, kar se dogaja, pa sprejemam kot grobo kršitev in pritisk na NIJZ kot strokovno inštitucijo s strani politike,” zaključuje Krek, ki meni, da je čas, da bi strokovne inštitucije lahko začele delati brez političnih pritiskov.

Nova vlada Roberta Goloba je sicer že na ustanovni seji zamenjala svoje predstavnike v svetu NIJZ-ja. Kot predstavnike vlade so razrešili Roka Tavčarja, Mateja Forteja, Marijo Rogar in Silvo Duh. Za preostanek mandata so v svet zavoda namesto njih imenovali Mitjo Blagajneta, Mileno Kramar Zupan, Braneta Bregarja in Andraža Jaklja. Golob pa je že predvolilnem času glede imen na nekaterih pomembnejših funkcijah v državi denimo dejal, da na čelu NIJZ znova vidi Krekovega predhodnika Ivana Eržena.

Ravnanje med epidemijo pod plazom kritik 

Krek je bil na položaj direktorja NIJZ imenovan 30. aprila 2020, dober mesec dni po začetku epidemije. NIJZ je do marca vodila Nina Pirnat, ko je po očitni nezaupnici vlade Janeza Janše odstopila. Za vršilca dolžnosti direktorja je bil nato imenovan Eržen, ki je NIJZ vodil že med letoma 2013 in 2018. Ob začetku epidemije pa položaja direktorja ni dolgo zasedal, saj je bil javno kritičen do vladnih ukrepov. Zatem pa je vodenje inštituta prevzel Krek.

Že od samega začetka so se pojavljali očitki, da Krek, ki je specialist za področje socialne medicine, na izjemno pomembnem inštitutu za spopad z epidemijo predstavlja podaljšano roko vladajoče politike in skrbi za podrejenost stroke glavnim odločevalcem v državi. Tako naj bi Krek s svojimi izjavami, ki so dvignile veliko prahu, večkrat poskrbel za to, da se je zaupanje javnosti v navedbe in priporočila stroke zmanjšalo, s tem pa prispeval k splošnemu nezadovoljstvu z ukrepi. 

Epidemiologi Nina Pirnat, Maja Sočan in Ivan Eržen so ga v skupni izjavi obtožili diskreditacije NIJZ. "Z lažmi, zavajanjem oziroma netočnimi informacijami, ki jih je navajal Milan Krek, se povzroča nadaljnja škoda v odnosu državljanov do epidemije, s tem pa posledično tudi večja škoda zdravju prebivalcev."

Krek se je tudi sicer soočal s številnimi kritikami zaradi svojega javnega nastopanja in nekaterih kontroverznih izjav. Najprej je razburila projekcija o 90.000 mrtvih zaradi covida-19, nato opozarjanje, da je omikron petkrat hujši od ostalih različic virusa, in dvomi o poročilih Eme glede učinkovitosti poživitvenih doz. Prvi mož NIJZ pa je deležen zlasti očitkov, da njegovo delo ni strokovno, temveč politično motivirano. Sam trdi nasprotno – pravi, da sam na položaj ni prišel iz politike, v nasprotju s predhodniki.

Očitke o političnem kadrovanju zavrača 

Krek ves čas poudarja, da ni strankarsko opredeljen in da ni bil politično kadrovan, saj se je prijavil na redni razpis, na katerega sta se prijavila samo dva kandidata, od tega eden ni izpolnjeval pogojev. Izbran je bil torej kot edini ustrezni kandidat. Kot pravi "so bili pač težki časi in kandidatov ni bilo na pretek".