Nedavno so bili objavljeni podatki iz mednarodne raziskave o pouku državljanske vzgoje, ki je pri slovenskih učencih osmih razredov v letu 2022 pokazala upad vedenja in državljanske ozaveščenosti. Leta 2022 se je kar 48 odstotkov fantov strinjalo ali povsem strinjalo s trditvijo "Moški so bolje usposobljeni za politične voditelje kot ženske". Zanimivo, da se je s to trditvijo strinjalo tudi 12 odstotkov deklet. 30 odstotkov fantov se je strinjalo ali zelo strinjalo s trditvijo, da se ženske ne bi smele ukvarjati s politiko.
V primerjavi z drugimi državami je za Slovenijo poudarjeno manjšanje podpore enakosti spolov glede na prejšnji krog raziskave.
Dosežki učencev iz Slovenije leta 2022 so primerljivi z dosežki njihovih evropskih vrstnikov iz Španije, Latvije, Nizozemske, Francije, Slovaške in z Malte. Višje dosežke od učencev v Sloveniji so imeli v evropskem prostoru vrstniki iz Švedske, Poljske, Estonije, Hrvaške, Norveške in Italije. Absolutni dosežek se je v Sloveniji med letoma 2016 in 2022 znižal za 28 točk.
Slovenski učenci so bili ob tokratnem merjenju pod mednarodnim povprečjem tudi pri izražanju stališč pozitivnega odnosa do priseljencev, pozitivnega odnosa do varovanja okolja in obenem nadpovprečno kritični do delovanja nacionalnega političnega sistema.
V Sloveniji se je leta 2022 le 69 odstotkov osmošolcev strinjalo, da je demokracija najboljša oblika politične ureditve. Ta delež je pod mednarodnim povprečjem, ki znaša 74 odstotkov.
Ti padci sovpadajo s podobnimi padci iz druge primerjalne raziskave, o bralni pismenosti, matematiki in naravoslovju.
Povprečni dosežek dijakinj in dijakov v Sloveniji je pri bralni pismenosti leta 2022 za 26 točk nižji kot tisti leta 2018. To predstavlja najnižji dosežek od leta 2006, ko se je Slovenija prvič vključila v raziskavo. Dosežek iz bralne pismenosti za Slovenijo je podobno kot v letih 2009 in 2012 pod povprečjem držav članic OECD.
Najvišje ravni bralne pismenosti na primer pri nas dosegajo le štirje odstotki slovenskih dijakov in dijakinj, kar je štiri odstotne točke manj kot leta 2018. V državah članicah OECD najvišje ravni bralne pismenosti dosega skoraj dvakrat več mladostnikov, sedem odstotkov.
Pri matematiki je rezultat slabši kot leta 2018, čeprav je povprečen slovenski dosežek še vedno nad povprečjem OECD. Najmanjši padec je raziskava pri slovenskih 15-letnikih zaznala pri naravoslovni pismenosti, kjer je povprečen dosežek naših dijakov tudi še nad povprečjem držav OECD.
Ogromne razlike med fanti in dekleti
Po nečem Slovenija precej odstopa. Razlike v znanju med spoloma so med najvišjimi v državah članicah OECD. Posebej izrazita je pri bralni pismenosti, kjer so se dekleta bolje odrezala kar za 44 točk.
In da takoj odgovorimo na predsodke, da so dekleta bolj za branje, fantje pa bolj za naravoslovne vede: tudi pri naravoslovni pismenosti v raziskavi PISA 2022 se pokaže razlike med spoloma, in sicer je ta razlika 15 točk v prid dijakinj.
Podatki pripovedujejo, da ima četrtina slovenskih 15-letnikov težave, ko gre za uporabo znanja branja ali matematike v praksi, vendar pa je pri tem primerljivo več fantov, ki so v tem smislu bolj nebogljeni in se težje znajdejo.
Ne vem, če v šolah še vedno velja, kot je nekoč, ko sem sama hodila na gimnazijo in to na tisto, ki že leta velja za eno izmed najboljših in najbolj zaželenih. V razredu nas je bilo 24, od tega 20 punc, ki pa smo še vedno lahko včasih slišale ali začutile, da so fantje pametni, pa malo leni, punce pa pač pridne.
Težko si je sicer predstavljati, od kod ta mnenja o inferiornosti punc, ki jih v povprečju, kot kažejo podatki, krepko prekašajo.
Seveda so ta mnenja tudi plod kompenzacije, ko fantom opotekajoče se znanje nadomeščajo učenja trenutno modnih vzornikov na internetu. Ljubitelj dragih avtov, lepih deklet, samorazglašujoči se vzor domnevno prave moškosti Andrew Tate ima denimo na omrežju TikTok več kot 11 milijard ogledov. Uči marsikaj, njegova filozofija pa obsega predvsem seks s čim več ženskami, veliko denarja, drage avte in svobodo, da dela, kar hoče.
Decembra 2022 je bil Tate v Bukarešti skupaj z bratom aretiran zaradi trgovine z ljudmi, posilstva in organiziranja kriminalne združbe. Sumim pa, da vse to njegove privlačnosti za odraščajoče fante ni kaj dosti zmanjšalo.
In potem gredo takšna razmišljanja in vrednote kar naprej. In se na žalost manifestirajo tudi drugje.
Veliko je bilo primerov na naših sodiščih, kjer so žrtve spolnih napadov izpostavljene različnim dodatnim šikaniranjem, posiljevalce pa se opravičuje, se jih zelo blago ali pa sploh ne obsodi. Ker da si posiljevalec že dolgo ni potešil svojih naravnih potreb do tega, da je posilstvo trajalo le kratek čas.
Žrtve se tudi pogosto še dodatno blati z objavami na internetu. Kako daleč to lahko gre, kaže primer 22-letne italijanske študentke, ki jo je umoril njen fant. Zdaj so starši in sestra umorjene postali še žrtve spletnih napadov in groženj.
Ob tem so epizode, kot je bila nedavno v Veliki Britaniji, ko je nekdanji nogometaš izjavil, da ženske ne morejo in ne bi smele komentirati nogometa, prava šala.
In gre še naprej, do volitev
Po vsej Evropi se spreminja podoba doslej tipičnega volivca desnice, to je po večini belec, moški, z nizko izobrazbo. Največja sprememba je, da podpora skrajni desnici najbolj raste med mladimi volivci.
Zadnji primer je zmaga Geerta Wildersa na Nizozemskem, še pred leti je bil popolnoma obroben skrajni pojav, tako skrajen, da tudi desne stranke niso hotele sodelovati z njim, nekatere še zdaj nočejo. Zmagal je v veliki meri s pomočjo glasov mladih volivcev.
Tako je bilo tudi v Italiji, kjer so bili Bratje Italije pred volitvami prva izbira med volivci pod 35 let.
Na zadnjih predsedniških volitvah v Franciji je Marine le Pen dobila 39 odstotkov glasov volivcev, starih med 18 do 24 let, in 49 odstotkov med tistimi, starimi od 25 do 31 let. Podobno raste podpora skrajno desnim strankam tudi v Nemčiji, Avstriji, Danski, na Švedskem.
Nekateri raziskovalci menijo, da je eden izmed razlogov ta, da je prišlo do nekakšnega stanja normalizacije. Za mnoge mlade volivce so skrajno desne stranke del njihovega političnega obzorja celo življenje.
Skrajna desnica pošilja v političen boj mlade, karizmatične, ki govorijo jezik mladih. Primer je Jordan Bardella, 28-letni francoski up skrajne desnice, ali pa Slawomir Mentzen, 37-letni voditelj poljske ultra desne Stranke konfederacije, ki ima 800 tisoč sledilcev na TikToku.
Niso vsi mladi kar naenkrat proti migrantom, abortusu, pravicam manjšin. Gre v veliki meri za ekonomsko negotovost, skrajna desnica pa jih je prepričala, da so kredibilna ekonomska alternativa.
V Guardianu so zbrali nekaj izjav mladih volivcev Geerta Wildersa:
"Nočem večno živeti s starši. Hočem svoj dom, da poskrbim za svojo družino. Wilders se bo ukvarjal s stanovanjsko krizo in dostopnim zdravstvenim varstvom. To je zame pomembno."
Teme so podobne povsod: stanovanja, preobremenjen zdravstveni sistem. Ti voditelji obljubljajo, da bodo rešili te probleme, medtem ko vladajoče stranke ves čas govorijo o strogem varčevanju in odrekanju.
Žal se je vsaj doslej izkazalo, da so to prazne obljube. In potem v bojazni, da bodo to opazili tudi volivci, začnejo odvračati pozornost s svojo temeljno agendo, ki je zmes znanih povedi o kulturnem marksizmu, napadih na migrante, manjšine in človekove pravice.
Če se ob tem vrnemo k pomenu znanja, vedenja, ki očitno ob vsej množici informacij na spletu postaja vedno bolj šibko: Boris Dežulović piše v svoji kolumni v Dnevniku, kako so na spletu končno pojasnili skrivnost gradnje piramid s fotografijami sužnjev, ki prenašajo ogromne klade apnenca in granita.
Pred časom sem na eni izmed naših radijskih postaj poslušala kviz, vprašanje je bilo res težko: kdo je napisal knjigo o sojenju vojnemu zločincu Eichmanu, ki je leta 1960 potekalo v Izraelu. Me je pa vseeno osupnil eden izmed odgovorov, da je knjigo napisala Ana Frank.
Spomnim se politika izpred let, ki je najprej kar hitro napredoval, potem se mu je nekako zaustavilo, danes se ga razen mene verjetno ne spomni nihče več. V spominu mi je ostal, ko je deloval na mestni ravni in je bil zelo proti gradnji džamije v Ljubljani. Ker da je to tudi lahko nevarno. Na vprašanje, od kod mu to, je odgovoril, da mu je to povedal kolega, "ki bere tudi časopise v tujih jezikih".
V bistvu sem si ga zapomnila zaradi te nebogljene nevednosti, ki pa ga ni ovirala pri razglašanju trdnih, napačnih mnenj.
Morda se marsikdo počuti tako. Odgovor gre v različne smeri, včasih nasilja, pa tudi oddajanja glasov za največje čudake. Pa tudi, da verjame vsem neumnostim. Ne verjame pa v podnebne spremembe.
Naša strokovnjakinja za podnebje Lučka Kajfež Bogataj je po zadnjem podnebnem vrhu v Dubaju opozorila, četrtina človeštva bo v prihodnjem letu šla na volišča. Če jih bo veliko volilo desnico, bo to slabo za okolje.
Tudi veliko naših 15-letnikov ne verjame v podnebne spremembe. Vzorci razmišljanj mladih pri nas, ki so jih pokazale mednarodne raziskave, so tudi odsev razmišljanj odraslih, staršev. In to ni nič kaj vzpodbudno.
Pitagora iz naslova pa je iz tiste šale, ko dobiš vzdevek ne zaradi znanja, ampak ker si napihal 3,14.
