Deljenje lokacije je predvsem med mladimi postalo nekaj povsem običajnega. Včasih je to tudi priročno, vendar pa lokacija ni le točka na zemljevidu - je tudi vpogled v življenje osebe. Zato Informacijski pooblaščenec opozarja, da je lokacijo potrebno deliti premišljeno.
Ko tehnologija olajša vsakdan
Deljenje lokacije ima svoje prednosti. Starostnik z zgodnjimi znaki demence se lahko počuti varneje, ko gre v trgovino ali na sprehod. Drugi lahko ob nočnih vožnjah z vlakom ali taksijem osebe lokacijo delijo z bližnjimi, da vedo, da varno potujemo domov. Olajša tudi iskanje prijateljev na koncertu ali v nakupovalnem središču.
"Navigacija nam v realnem času predlaga najhitrejšo pot domov in s tem prihrani potovalni čas. V izrednih primerih poznavanje lokacije posameznika lahko celo reši življenje," pozitivne strani lokacije in njene delitve izpostavljajo pri Informacijskem pooblaščencu.
Navade na zemljevidu
Ni torej naključje, da je postalo deljenje lokacije del vsakdana, saj nam tehnologija pogosto olajša življenje. "Vendar pa se moramo zavedati, da s tem, ko delimo svojo lokacijo, razkrivamo veliko več kot le trenutno točko na zemljevidu," dodajajo.
Posameznikovi vsakodnevni vzorci gibanja namreč sčasoma sestavijo podroben zemljevid našega življenja. Lokacija lahko razkrije, kje nekdo živi in kje dela, katere kraje redno obiskuje in ob katerih urah, kdaj je njegovo stanovanje verjetno prazno, pa tudi hobije, rutino in celo zdravstveno stanje.
Te podatke platforme in aplikacije pogosto shranjujejo in analizirajo, da ustvarijo profil uporabnikovih navad, da jim nato prikazujejo zelo osebno prilagojene oglase.
"To ni razlog za preplah, je pa razlog za premislek o tem, komu dovolimo vpogled v svojo zasebnost in kdaj." Informacijski pooblaščenec svetuje, da se uporabniki pred vsakim deljenjem vprašajo: "Komu zaupate podatek, za koliko časa in s kakšnim namenom ter ali lahko želeno storitev enakovredno uporabljate brez deljenja lokacije?" Cilj je, da se lokacijo deli premišljeno in odgovorno, dodajajo.
Kako prevzeti nadzor?
"Imamo več moči, kot si mislimo," ob tem poudarja Informacijski pooblaščenec. Z nekaj preprostimi koraki lahko namreč posameznik določi, kdo ga lahko spremlja:
- Preverite dovoljenja aplikacij: V nastavitvah telefona določite, ali aplikacija dostopa do lokacije "vedno", "le med uporabo", ali "nikoli". "Vedno" običajno ni najboljša izbira.
- Omejite krog ljudi: namesto javnega deljenja, pošljite lokacijo le posamezniku ali ožjemu seznamu bližnjih prijateljev.
- Izklopite geolokacijo na fotografijah: Če ni nujno, s fotografij odstranite podatek o kraju nastanka.
- Redni pregledi: enkrat mesečno si vzemite nekaj minut in preglejte seznam aplikacij, ki imajo dostop do vaših podatkov.
"Informacijski pooblaščenec svetuje, naj se starši z otroki odkrito pogovorijo o prednostih in pasteh deljenja lokacije. Skupaj določite jasna pravila, kdaj je deljenje smiselno (npr. ob obisku neznanih lokacij) in kdaj ne (npr. ob obisku zdravnika ali v zasebnih situacijah). Otrokom pokažite, kako se deljenje lokacije izklopi ali omeji."
'Lokacija je del naše zgodbe'
Tehnologija ni sovražnik, temveč orodje, ki nam lahko izboljša življenja, vendar le, če ga uporabljamo odgovorno, ob tem poudarjajo. "Naša lokacija je dragocen osebni podatek, zato je prav, da o tem, kdo vidi zemljevid našega življenja, odločamo mi sami."
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.