Moja Slovenija: Preizkusite se v peki prekmurske gibanice

Med prostranimi polji in prekmurskimi vasmi odkrivamo zgodbe ljudi, ki obiskovalcem odpirajo vrata svojih delavnic, kuhinj in domačij. Pomurje, ki je po podatkih Razvojnega centra Murska Sobota leta 2025 zabeležilo več kot milijon turističnih prenočitev, poleg termalnega oddiha ponuja tudi številne priložnosti za spoznavanje lokalnega življenja.

Naše popotovanje začnemo v Hiši gibanice v Renkovcih, kjer nas pričaka Mojca Makovec Haložan. Tu lahko na enem mestu spoznate prekmursko in prleško gibanico, odkrijete razlike med njima in seveda obe tudi poskusite. Obiskovalcem pripravljajo predstavitve in degustacije, tisti, ki bi radi domov odnesli še pekovsko znanje, pa se lahko udeležijo delavnice.

Moka, mak, orehi, skuta in jabolka so dobro poznane sestavine, a pot do sladice, v kateri se prepletajo plasti testa in nadevov, zahteva tudi nekaj spretnosti. Kako je šla priprava od rok voditeljici Tayi, preverite v oddaji.

Hiša gibanice pa skriva še eno zgodbo. V skupini HUDO DOBRO zaposlujejo tudi invalide, ki iz lokalnih surovin ter viškov sadja in zelenjave ročno pripravljajo sadne trakce, kekse, krekerje, marmelade in druge dobrote. Z obiskom tako spoznamo tudi delo ljudi, ki se pri iskanju zaposlitve srečujejo z ovirami, tu pa imajo priložnost pokazati svoje znanje in spretnosti.

Od pekovskih se preselimo k lončarskim mojstrovinam. V Lončarski vasi Filovci nas Gregor Bojnec popelje v svet obrti, ki je nekoč zaznamovala življenje številnih tukajšnjih družin. Posebnost kraja je črna lončevina. Njena barva nastane med žganjem, ko v zaprti peči omejijo dostop kisika. Lončarska delavnica Bojnec v sklopu muzeja deluje še danes in nadaljuje družinsko izročilo.

Glina pa v Filovcih ni služila le za izdelovanje posode. Z njo so ometali tudi lesene stene tradicionalnih panonskih hiš, imenovanih cimprače. V muzeju na prostem stojita dve spomeniško zaščiteni domačiji, na katerih lahko od blizu spoznamo nekdanji način gradnje. Majhna okna, nizka vrata in strehe iz ržene slame razkrivajo podobo domov, kakršni so nekoč stali po prekmurskih vaseh.

Slamnata streha nas pričaka tudi v Tešanovcih pri Moravskih Toplicah. Tu obiščemo novi butični hotel Sončno polje, kjer so staro znanje uporabili pri sodobni gradnji. Streho prekrivajo snopi ržene slame, zloženi v več plasteh.

Hotel sta zasnovala arhitekta prekmurskih korenin Goran in Maja Dominko. Leseno gradnjo sta povezala s tradicionalnimi materiali, gostom pa namenila prostorne zunanje lože, s katerih pogled sega proti panonskim poljem in gričem Goričkega. Po raziskovanju domačih okusov in starih obrti se naše popotovanje tako konča z razgledom na pokrajino, ki je navdihnila vse tri obiskane zgodbe.