V Gornji Radgoni je zgodovina tesno povezana s penino. Tradicija Radgonskih goric sega v leto 1852, danes pa se podjetje predstavlja kot najstarejši in največji proizvajalec penin v Sloveniji. Obiskovalci lahko del te zgodbe spoznajo v kleteh Pod rimskim kolesom, Pod slapom in Pod skalo. Ogled povezuje vinarsko dediščino s pokušino penin, med katerimi posebno mesto zaseda Untouched by Light. To izkušnjo smo preverili tudi mi in lahko trdimo, da je edinstvena.
Penino v Radgonskih goricah predstavljajo kot prvo peneče vino na svetu, pridelano v popolni temi. Tudi njena pokušina poteka brez svetlobe. Obiskovalci najprej poskusijo Zlato radgonsko penino brut, nato pa se podajo še v drugačno izkušnjo okušanja. S prevezo čez oči pozornost namenijo vonju in okusu penine Untouched by Light.
Pot se nadaljuje na Staro Goro pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Vas leži na slemenu nad dolino Ščavnice, na vzhodu se svet odpira proti Murskemu polju, na zahodu pa nadaljuje med griče Slovenskih goric. Skozi vas vodi lipov drevored, njena prepoznavna znamenitost pa je lesen mlin na veter, za katerega skrbi Turistično društvo Sveti Jurij ob Ščavnici.
Postavili so ga po vzoru Bečevega mlina, ki je na Kokolajnščaku zrnje zadnjič mlel leta 1957. Sedanji mlin na Stari Gori je bil dokončan leta 1996 in tako letos zaznamuje trideset let. Ohranja spomin na čase, ko so veter za mletje žita izkoriščali tudi v teh krajih. V notranjosti sta mlinska kamna, ki ju poganja vetrnica, njen pogonski del pa je mogoče obračati glede na smer vetra. Obiskovalci zelo radi poskusijo zavrteti vetrnico, kar pa ni najlažje, saj je celotna streha mlina težka dobre tri tone.
Ogled mlina dopolnjuje Piknik v mlinu na veter. Ob spoznavanju mlinarske dediščine obiskovalci poskusijo domače sire, bučno olje in izbrane mesnine. Zgodbo o nekdanjem delu tako spremljajo okusi lokalnih ponudnikov.
Na koncu pa se oglasimo še na Domačiji Firbas v Cogetincih gostje doživijo vsakdan družinske kmetije. Posebna izkušnja, ki jo ponujajo, predstavlja doživetje S(p)anje na seniku, ki nosi znak Slovenia Unique Experiences in je vključena v zbirko edinstvenih doživetij Slovenije. Gostitelji večerjo s prleškimi jedmi, kot sta meso iz tünke in prleška gibanica, povežejo s kopanjem v lesenem čebru pod zvezdami in nočitvijo v postelji iz sena in slame na seniku nad hlevom. Nočitev spremljajo ogled kmetije, domača kulinarika in kopanje v lesenem čebru, zjutraj pa se lahko gostje pridružijo opravilom pri živalih. Posebnost Firbasovih so tudi hruške viljamovke, iz katerih nastajajo sokovi, žganje in sladice. Oddih tako omogoča, da obiskovalec podeželje spozna skozi vsakdan domačije.




























































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.