Mojstri zasedeni tudi za leto vnaprej, nekateri to izkoriščajo

Vam je počila kopalniška cev in nikakor niste našli vodovodarja, ki bi imel čas še isti dan? Ali pa ste iskali keramičarja ali elektroinštalaterja in pristali na dolgi čakalni listi? Niste edini. Ne le da so čakalne vrste daljše, tudi cene izvajalcev so vse višje.

"Vemo, da kadra ni, čakalne vrste so daljše. In ker so čakalne vrste za neko storitev daljše, to pomeni, da se cene dvigujejo. Večje kot je povpraševanje, višja je cena," je povedal Zoran Simčič, predsednik sekcije gradbincev pri OZS.

Analiza, ki so jo izvedli na portalu Mojmojster, potrjuje, da so mojstri v zadnjem letu cene v povprečju dvignili za kar 12 odstotkov, kar je trikrat več od letne inflacije.

Najmanj, za devet odstotkov, so cene dvignili slikopleskarji, kjer večja konkurenca omejuje rast cen, medtem ko so najbolj dvignili cene elektroinštalaterji in zidarji zaradi visokih stroškov materialov in pomanjkanja delovne sile.

"Vzrok je zagotovo obremenitev s strani države. Vemo, da je gospodarstvo zadnje čase vse bolj obremenjeno, vsak mesec dobiš novo obremenitev in posledica tega je dvig cen na trgu," razlaga Simčič.

Čeprav je povpraševanje po gradbenih poklicih veliko in so razpisane številne štipendije za dijake teh smeri, poklicne šole pa so polne, se kader preprosto porazgubi.

"Pomanjkanje kadra je vsako leto večje. Mislim, da je glavni vzrok, da vsi skupaj premalo vlagamo v kader, ki prihaja iz poklicnega izobraževanja," meni Simčič.

"Mislim, da je to tudi posledica tega, da bodoči dijaki ne poznajo vseh poklicev in da bi morali na nižjih ravneh veliko bolj okrepiti poklicno orientacijo. Treba je predstaviti poklice," pa pravi Nives Počkar, direktorica Šolskega centra Ljubljana.

Veliko se jih namreč za poklicno smer odloča na podlagi Informative, zgolj dvodnevnega dogodka predstavitve šolskih programov.

"Trenutno imajo dijaki večje težave, da se vpišejo na želeno šolo, kot pa da ne bi bili mi polni," pravi Počkarjeva.

"Trenutno je v Sloveniji veliko zanimanja za šole, ki ponujajo nižjepoklicno in srednjepoklicno izobraževanje, torej govorimo o dvo- in triletnih izobraževalnih programih, pa tudi za vse šole, ki imajo srednje strokovno izobraževanje," je pojasnila Počkarjeva.

Eden od razlogov za vedno večji vpis v programe poklicnega izobraževanja je tudi enostavno prehajanje med različnimi programi znotraj slovenskega šolskega sistema.

"V Šolskem centru Ljubljana nimamo niti enega praznega stola, imamo skoraj 30 dijakov v vsakem razredu, strojni tehnik ima že leta in leta pet oddelkov, potem lesarski tehnik, mizar – mizar je poklic, za katerega imamo letos tri oddelke," našteva Počkarjeva.

Dodaja pa, da gre hkrati za posledico velike generacije, zato je pričakovati, da bodo številke počasi spet upadale. Da so programi dobro zasedeni, potrjujejo tudi na Srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli v Ljubljani.

Če se je v šolskem letu 2022/2023 na razpisanih 26 mest za program tesarja prijavilo le 14 bodočih dijakov, so v letošnjem letu zapolnili vsa mesta. Podobno je tudi s programom zidarja in kamnoseka, največ zanimanja pa je že vsa leta za program pečar – polagalec keramičnih oblog, kjer je v zadnjih dveh šolskih letih tudi omejitev vpisa.

Kljub temu pa na trgu primanjkuje mojstrov praktično na vseh področjih. Ljudje več mesecev čakajo izvajalce, ti so zasedeni za leto vnaprej. Hkrati je tudi vse več težav pri izvedbi del.

"V zadnjem obdobju se soočamo s kompleksnejšim primerom s področja sončnih elektrarn na strehah fizičnih in različnih pravnih oseb," pove mag. Maja Koršič Potočnik iz Odvetniške družbe Potočnik in partnerke.

Lastnik podjetja od naročnikov pobere predujem, tudi več kot 15 tisoč evrov, storitev pa nikoli ni opravljena.

"V različnih fazah se ta storitev prekine, vsem primerom pa je skupno, da ne pride do priklopa sončne elektrarne, zato je celotna investicija stranke praktično izgubljena," pravi Koršič Potočnikova.

Podjetje nato izprazni in ustanovi nov gospodarski subjekt s skoraj enakim imenom in drugo končnico.

"In ko je nek d. o. o. prazen, ko v bistvu ni več ničesar za vzeti, se to družbo preprosto pošlje v stečaj. Vsi upniki, ki so imeli s to družbo podpisane pogodbe in so ji dali predujme, se po domače povedano lahko obrišejo pod nosom," razlaga Koršič Potočnikova.

Pomembno je, da ne verjamemo na besedo in se zavarujemo s pogodbo, v kateri je jasno zapisan naš dogovor z obrtnikom. "Torej, minimalno do kdaj bo storitev opravljena, po kakšni ceni bo opravljena in tudi obseg storitve, ki jo za to ceno obrtnik ponuja."

Pogodba pa ne ščiti le naročnika, temveč v enaki meri tudi izvajalca.

"Seveda se prav tako dogaja, da naročnik vidi priložnost za prihranek. Običajno se začne s sklicevanjem na različne napake, samoiniciativno določi manjvrednost del, samoiniciativno zadrži plačilo," zaključuje Koršič Potočnikova.

Tudi zaradi takih primerov pomanjkanje dobrega kadra ni nenavadno.

"Poklic gradbenika ali gradbinca je težak, pogoji dela so izredno zahtevni, zato se mladi danes odločajo za boljše poklice, kjer so pogoji boljši," pravi Simčič.

Dokler se razkorak med potrebami trga, pogoji dela in zanimanjem mladih ne bo zmanjšal ter dokler ti poklici v družbi ne bodo dovolj cenjeni, bodo rasle tako cene kot čakalne dobe.