Glede prevlade javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave prakse še ni

Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS) pozdravlja zadnjo sodbo Upravnega sodišča v zadevi HE Mokrice, so zapisali v sporočilu za javnost. Sodišče je namreč odpravilo odločbo vlade o prevladi druge javne koristi nad koristjo ohranjanja narave in zadevo vrnilo v ponovni postopek. Sodba je po njihovem mnenju razgalila nedopustne in pomanjkljive prakse odločevalcev, zlasti Ministrstva za okolje in prostor, pri odločanju o posegih v naravo. 

Kot so poudarili v Društvu za preučevanje rib Slovenije, sodba med drugim razkriva pomembna odstopanja od zahtev zavezujočih direktiv EU in nedopustna favoriziranja dokumentacije investitorjev, ki jih vodijo le ekonomski interesi.

"Tožba je utemeljena," je Upravno sodišče zapisalo v sodbi, s katero je odpravilo odločbo vlade RS iz 9. decembra lani, torej odločbo, s katero je vlada za projekt HE Mokrice potrdila prevlado javne koristi proizvodnje elektrike nad koristjo ohranjanja narave in s tem odprla možnost pridobitve gradbenega dovoljenja, so zapisali v DPRS: "Šlo je za prvo odločanje v RS po tem posebnem postopku prevlade, ki je v EU dovoljen pod zelo strogimi pogoji. Postopek po tako imenovani Habitatni direktivi se namreč uvede za projekte oziroma posege takrat, ko je nek poseg v naravo neugodno ocenjen in zaradi naravovarstvenih razlogov ne more dobiti okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja. Investitor, ki predlaga postopek, potem dokazuje, da je projekt nujen zaradi drugih javnih koristi."

Pohitritev v okviru izredne zakonodaje zaradi covida-19

Kot so pojasnili, je sodišče odločilo, da je tožba že utemeljena na osnovi napačno uporabljenih določb Zakona o ohranjanju narave, Gradbenega zakona in ZIUZEOP: "Sodišče se zato ni opredelilo do ostalih tožbenih navedb, saj to za odločitev o tožbi ni bilo potrebno."

V DPRS so izpostavili, da je vlada o tem odločila zato, ker je pohitritev omogočila z izredno zakonodajo zaradi covida-19 in je tako z zakonom, ki bi moral biti sprejet le zaradi lajšanja posledic epidemije, posegla v Zakon o ohranjanju narave. 

Posebej problematična je, kot izpostavljajo, tudi ugotovitev Upravnega sodišča, da odločevalci v postopku, torej upravna organa ARSO oziroma MOP, sledijo dokumentaciji, ki jo "pripravi izdelovalec po naročilu nosilca nameravanega posega (investitor, op. DPRS), ki zasleduje predvsem ekonomske interese".

Vizjak obljubljal izvedbo projekta v najkrajšem možnem času

Znova so poudarili vlogo ministra za okolje Andreja Vizjaka, ki je bil pred svojim ministrovanjem v HESS zadolžen za projekt HE Mokrice in je kot minister javno obljubljal izpeljavo projekta v najkrajšem možnem času, čeprav so bile strokovne presoje projekta še v teku. Kot so ocenili, tako javno izjavljanje ministra "kot nosilca najvišje politične funkcije pomeni nedopusten pritisk na strokovne službe, ki opravljajo presoje – o projektu mora odločiti izključno stroka, ne želje politike ali interesi kapitala, kot denimo gradbincev in drugih podizvajalcev, ki so že prejeli posle."

Sodišče potrdilo, da pred izdajo odločbe niso izpeljali potrebnih postopkov

Kot so poudarili pri DPRS, je upravno sodišče potrdilo navedbe DPRS, da pred izdajo odločbe vlade niso bili izpeljani potrebni postopki, zlasti ne izvedene presoje vseh vplivov in posledično celostnega vpliva, ki ga bi načrtovani poseg imel na posebna varstvena območja Natura 2000, v katera posega, in na vrste.

Le te celostne presoje namreč omogočajo končno presojo in določitev ukrepov za ohranitev habitatnih tipov in vrst. Sodišče tukaj izrecno navaja sodno prakso SEU, iz katere izhaja, da mora postopek presoje "zagotoviti, da se poseg, ki lahko pomembno vpliva na zavarovano območje, odobri le, če ne škoduje celovitosti tega območja". To pa pomeni, nadaljuje sodišče, da mora presoja zajeti vse zaščitene habitatne tipe in vrste na vplivnem območju posega. V primeru projekta HE Mokrice se to ni zgodilo. Kot poudarjajo v DPRS, je to nesprejemljivo in neodgovorno.

"Gre za to, da se lahko le v izjemnih okoliščinah cilj ohranjanja naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst na posebnih varovanih območjih ukloni drugim posebej pomembnim razlogom javnega interesa, in sicer le pod pogojem, da so sprejeti potrebni izravnalni ukrepi za ohranitev celovite usklajenosti evropskega ekološkega omrežja Natura 2000. Poznavanje (vseh) posledic projekta glede na cilje ohranjanja zadevnega območja je zato nujna predpostavka za uporabo četrtega odstavka 6. člena Habitatne direktive," je zapisalo sodišče. 

DPRS: Projekta ni možno izpeljati na zakonit način, gre za zelo škodljiv poseg v naravo

V DPRS menijo, da bodo postopki, izpeljani dosledno v skladu s Habitatno direktivo, potrdili, da projekta HE Mokrice zaradi nepopravljive škode ni možno izpeljati na zakonit način. HE Mokrice pomeni nepovraten in zelo škodljiv poseg v naravo, ki ga želi politika izpeljati, ker naj bi bil nujen za oskrbo z elektriko, čeprav bi z njim v optimalnih razmerah dobili le do en odstotek (1 %) letno potrebne elektrike v RS. To je nedopustno in odpira dvome, da so v ozadju projekta drugi interesi, zlasti omenjeni ekonomski interesi na strani investitorje, so sklenili. 

Ob vsem tem DPRS vlado znova pozivajo, "naj takoj začne z izgradnjo protipoplavne zaščite naselij na širšem območju Mokric, ki jo zdaj povsem neupravičeno in izsiljevalsko veže na projekt HE Mokrice. Da gre za ločena projekta, katerih izvedba je medsebojno neodvisna, potrjujejo tudi uradni strateški dokumenti države, zato ni prav, da so ljudje in njihovo premoženje v okolici Mokric talci apetitov politikov in kapitala, ki protipoplavne ukrepe pogojujejo z več sto milijonskim projektom HE Mokrice. "

Odziv ministrstrstva: Ne gre za nobeno nedopustno prakso

Na ministrstvu pravijo, da je upravno sodišče odločbo vlade res odpravilo, vendar jo je tudi vrnilo v ponovni postopek z usmeritvami, kako naj se postopek presoje vplivov na okolje, ki poteka v okviru integralnega gradbenega dovoljenja, zaključi in kako naj se v odločbi povzamejo tudi omilitveni ukrepi. Dodajajo, da v samem postopku sodišče ni našlo napak, je pa zaznalo pomanjkljivost v koraku pred izvedbo postopka prevlade javne koristi energetike - obnovljivih virov energije nad javno koristjo ohranjanja narave in je ministrstvo napotilo k odpravi te pomanjkljivosti, ki je nastala zaradi sočasne uporabe treh zakonov. “Ministrstvo za okolje in prostor bo napotilo sodišča v celoti upoštevalo, odpravilo postopkovne nedoslednosti in zadevo ponovilo,” so zatrdili.

Ob tem poudarjajo, da ne gre za nobeno nedopustno prakso, saj prakse na tem področju Slovenija še nima: “Gre namreč za prvi primer uporabe te pravne možnosti v Sloveniji, torej prvi primer postopka prevlade javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave po 6(4) členu Habitatne direktive, sicer uveljavljen v vseh evropskih državah. Postopek ima pravico uporabiti tudi Slovenija in zanikanje te pravne pravice s strani kogarkoli je po našem mnenju nesprejemljivo,” so zapisali v odzivu.

Pravijo, da evropske države postopek uporabljajo v veliki meri tudi za doseganje ciljev razogljičenja družbe in obnovljive vire, Slovenija pa je postopek uporabila prvič v 17 letih, odkar ga dovoljujeta evropska in slovenska zakonodaja. “Minister za okolje in prostor za primer tega postopka ni nikoli vršil pritiska nad strokovnimi službami, ampak se je iz zadeve sam izločil, kar lahko potrdijo tudi strokovne službe na ministrstvu,” zavračajo tudi očitke DPRS-ja na račun Andreja Vizjaka.