Svetniki so sprejeli dopolnilo svetnika DeSUS Branka Omerzuja, da se letošnji proračun v višini 58,8 milijard tolarjev, kot je bilo prvotno predvideno, poviša na 59 milijard tolarjev. Dodatna proračunska sredstva bo namreč MOL zagotovila s prodajo prostorov na Prešernovi 30, ki jih je do konca leta 2002 uporabljala knjižnica Otona Župančiča. Del sredstev od prodaje bo občina namenila za opremo knjižnice Otona Župančiča, ki deluje na več lokacijah v Ljubljani in se že vrsto let srečuje s hudo prostorsko stisko, in osrednje knjižnice.
Poroštva občine javnim zavodom
Z dopolnilom, ki so ga mestni svetniki sprejeli na predlog svetnika SDS Petra Sušnika - ta je sicer predlagal kar 31 dopolnil, večino neuspešno - bo občina odslej izdajala poroštva javnim zavodom zgolj na osnovi sklepa mestnega sveta, ki bo določal višino poroštva za vsak zavod posebej. Sušnik je predlagal tudi dopolnilo, po katerem bo moral mestni svet soglašati z včlanitvijo ali sodelovanjem MOL v organizacijah, ki zahtevajo plačilo članarine ali druge oblike nepovratnih sredstev. Mestni svet je dopolnilo sprejel, skupaj z dopolnilom oddelka za finance, da je soglasje mestnega sveta nujno le, kadar članarine znašajo več kot milijon tolarjev. Z dopolnilom, ki ga je mestni svet sprejel na predlog Antona Colariča (ZLSD), pa so mestni svetniki pet milijonov tolarjev namenili minimalni obnovi bežigrajskega stadiona, ki bo tako zadostil minimalnim pogojem za pridobitev licence.
MOL kupuje drago in poceni prodaja
Sicer se je v proračunski razpravi Viktorija Potočnik (LDS) zavzela, da se zemljišče v Stožicah ne proda, in sicer tudi v primeru, če ne njem ne bo zgrajen nogometni stadion. "Ljubljana nima velikih kompleksov zemljišč, kot je ta, zato bo v prihodnosti, ko bodo zemljišča postala vse dražja, vsaka ped zemlje za mesto dragocena." Nekdanji ljubljanski županji je ugovarjal Dimitrij Kovačič (SDS), ki je pojasnil, da je MOL kupovala zemljišča po visokih cenah ter jih poceni prodajala naprej. To pa je, kot je zatrdil svetnik SDS, pokazalo tudi poročilo revizijske hiše Deloitte&Touche, ki je preverila finančno poslovanje občine v letu 2002.
Investicije predstavljajo največji delež odhodkov
Največji delež občinskih proračunskih odhodkov v letošnjem letu sicer predstavljajo investicije (20 odstotkov odhodkov) in investicijski transferi (17 odstotkov). Prve bodo mestni proračun stale 11,6 milijarde tolarjev, investicijski transferi pa znašajo 9,9 milijarde. Druga velika skupina odhodkov so tekoči odhodki, ki zajemajo plače, prispevke delodajalcev za socialno varnost, izdatki za blago in storitve, plačilo obresti ter sredstva rezerv in znašajo skupaj 14,5 milijarde tolarjev. Za plače in druge izdatke zaposlenim bo tako namenjene 2,5 milijarde, za izdatke za blago in storitve pa bo MOL odštela 10,9 milijarde tolarjev. V skupino tekočih transferov sodijo sredstva, ki se iz proračuna nakazujejo posameznikom, javnim zavodom in javnim skladom in podjetjem, v letu 2004 pa je zanje namenjene 22,4 milijarde tolarjev. Med njimi transferi posameznikom in gospodinjstvom v obliki dodatkov k družinskim dohodkom, štipendij in podobno znašajo 7,3 milijarde tolarjev. MOL se bo v letošnjem letu pri poslovni banki zadolžila za dve milijardi tolarjev za financiranje naložb v stanovanjsko gradnjo in oskrbo z vodo ter za odvajanje in čiščenje odplak.
Finančni načrt stanovanjskega sklada
Mestni svetniki so kljub pozni uri sprejeli še finančni načrt Javnega stanovanjskega sklada MOL in stanovanjski program MOL, oba za letošnje leto. V stanovanjskem skladu tako pričakujejo, da bodo v letošnjem letu zaključili z dodeljevanjem stanovanj uspelim upravičencem po tretjem razpisu za oddajo stanovanj socialnim upravičencem, kot je pojasnila direktorica sklada Jožka Hegler. Sklad sicer v letošnjem letu načrtuje investicijske dohodke v višini 2,3 milijarde tolarjev. 800 milijonov bo namenjenih nakupu zgradb in prostorov, 1,2 milijarde za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije stanovanjskih objektov, 70 milijonov tolarjev za investicijsko vzdrževanje in obnove, 230 milijonov pa za študije o izvedljivosti projektov, projektno dokumentacijo, nadzor in investicijski inženiring. Oktobra lani je začel veljati nov stanovanjski zakon, ki občini med drugim nalaga, da sprejema in uresničuje občinski stanovanjski program. Cilj stanovanjskega programa za letošnje leto je zagotavljanje čimbolj raznovrstne stanovanjske oskrbe, in sicer oskrbe z lastnimi stanovanji, neprofitnimi najemnimi stanovanji, prilagojenimi stanovanji za starejše in stanovanjskimi objekti za posebne namene.
