Slovenija

Monopolizacija radijskega etra

Ljubljana, 28. 06. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Svet za radiodifuzijo je predstavil ugotovitve o kapitalski povezanosti slovenskih radijskih postaj. Kot se je pokazalo, je lastnik skoraj tretjine postaj posredno ali neposredno en sam človek.

Sandra Bašič Hrvatin
Sandra Bašič Hrvatin FOTO: POP TV

Po prvih ugotovitvah raziskave, ki jih je predstavila predsednica sveta za radiodifuzijo, Sandra Bašič Hrvatin, je v nasprotju z zakonom lastnik 12 radijskih postaj Leopold Oblak.

Zbrane podatke bo posredovala Agenciji za radiodifuzijo, ki bo nato sama znova ugotavljala koncentracijo moči. Oblak, ki je bil na novinarski konferenci, vse očitke zanika in pravi, da gre za osebno zamero. Med drugim je tudi menil, da bi bilo treba ločiti med firmo, ki trži radio, in tisto, ki je lastnik licence. Izpiski sodnega registra dajejo prav Bašičevi, saj dokazujejo neposredno lastništvo v kar 12 postajah po vsej Sloveniji.

"Skoraj tretjino vseh delujočih radijskih postaj nadzoruje ena sama oseba, preko povezanih oseb in številnih lastniško povezanih podjetj. Ista oseba je postala tudi stečajni upravitelj ene od komercialnih televizijskih postaj s statusom nacionalnega programa," je povedala Sandra Bašič Hrvatin.

Predsednica sveta za radiodifuzijo je pojasnila, da so imeli informacije o lastniškem povezovanju in prevzemanju lokalnih radijskih postaj, med katerimi so nekatere imele status lokalnega nekomercialnega programa, ki so posebnega pomena za slovenski medijski prostor. Odločili so se za testno preverjanje programskih vsebin, ki se predvajajo na teh radijskih postajah, oz. za ugotavljanje, ali so te vsebine v skladu z obljubljenimi v programskih zasnovah, na podlagi katerih so ti programi na javnih razpisih pridobili radijsko dovoljenje za frekvence. Cilj raziskave je bil poiskati morebitne programske posledice lastniških sprememb oz. posledice izjemno visoke koncentracije lastništva v radijskih postajah v eni sami osebi.

Kot je poudarila Bašič Hrvatinova, so ugotovili, da se na več radijskih programih predvajajo iste oddaje, nastopajo isti voditelji, programi pa delujejo po podobni programski shemi, ki ni identična tisti, za katere so te radijske postaje dobile frekvence. Na podlagi tega so sklicali vse izdajatelje radijskih programov, ki so bili vključeni v preverjanje, da bi jim predstavili rezultate tega preverjanja. Še preden je svet sploh ukrepal, pa so se, tako Bašič Hrvatinova, začeli pritiski. Njihov cilj je bil ustaviti kakršnokoli preverjanje, ki bi lahko natančneje dokazalo, da gre za očitne lastniške povezave, ki vplivajo na programske vsebine oz. na pluralizem medijev.

Predsednica sveta za radiodifuzijo je povedala tudi, da jo je novinarka Mladine spraševala o njeni poslovni povezanosti s produkcijsko hišo Pro Plus. Gre za to, da je leta 1999 takrat devetletna hčerka Bašič Hrvatinove nastopala v oglasu za samooglaševanje programov Produkcije plus, ki so jih predvajali na MMTV, Tele 59 in TV Robin. Po pojasnilih Bašič Hrvatinove je bil oglas posnet, še preden je sploh bila kandidirana za članico sveta oz. imenovana za predsednico. Bašič Hrvatinova je sicer še enkrat jasno izjavila, da nima sklenjenega pogodbenega razmerja z nobenim izdajateljem radijskega ali televizijskega programa in z nobeno oglaševalsko organizacijo.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10