'Moral bi pasti najmanj kak minister, morda tudi vlada'

Zorčič je ob skorajšnjem izteku mandata v pogovoru za STA ocenil, da je DZ vodil v skladu s profesionalnimi in poslovniškim standardi. Slednje, kot izpostavlja, po njegovem odhodu iz SMC in koalicije, ki ga je nato dvakrat neuspešno poskušala razrešiti, ni bilo vedno lahko.

Ob nastopu funkcije je napovedal, da se bo zavzel za krepitev sodelovanja z vlado. Ob koncu mandata meni, da je to ostalo na ravni, ki jo zahtevajo ustava in zakoni. Prepričan je tudi, da bo naslednji predsednik DZ – sam si želi, da bi ga nasledila predsednica – iz koalicijskih vrst in bo "politično bolj na liniji z vladajočo koalicijo", kot je bil sam.

Čeprav je bil prav zaradi tega tarča očitkov, da skuša sedeti na dveh stolčkih, Zorčič zatrjuje, da stoji za vsemi svojimi odločitvami. "Predsednik DZ ne sme sedeti ne na enem ne na drugem stolčku, ampak na tretjem kot neodvisni vodja parlamentarnega procesa," poudarja. Po njegovem mnenju tako velja razmisliti, da bi njegovi nasledniki ubrali podobno prakso, ki bo nevtralna tako v odnosu do opozicije kot tudi koalicije. Dodatno je prepričan, da je ravno njegova neodvisna drža pripomogla tudi k temu, da bodo aktualni mandat uspešno zaključili.

Med pomembnejšimi dosežki mandata Zorčič izpostavlja parlamentarno dimenzijo slovenskega predsedovanja Svetu EU, v okviru tega pa septembrsko srečanje predsednikov parlamentov Zahodnega Balkana. Po njegovih besedah jih sicer najpomembnejši dogodek še čaka, Slovenija bo namreč v prihodnjem tednu gostila srečanje predsednikov parlamentov članic EU, zbrane bo ob tem prek videopovezave nagovoril tudi predsednik ukrajinskega parlamenta Ruslan Štefančuk.

Kot pomembno ocenjuje tudi prisotnost DZ na družbenih omrežjih, krepitev sodelovanja z mladimi in vzpostavitev projekta Šolska ura s predsednikom parlamenta, za katerega bi si želel, da postane stalnica izobraževalnega programa.

Ob izzivih delovanja DZ v času epidemije covida-19 pa Zorčič izpostavlja spremembe poslovnika DZ, ki je poslancem omogočil glasovanje na daljavo. Strinja se, da bi tudi v luči digitalizacije veljalo razmisliti o širitvi nabora posameznih situacij, v katerih lahko poslanci glasujejo na daljavo, a hkrati opozarja, da je za delo DZ pomembno, da se poslanci udeležujejo sej in o pomembnih družbenih vprašanjih razpravljajo v živo.

Prvi med poslanci prav tako ne skriva zadovoljstva, da je DZ v aktualnem sklicu uspelo sprejeti etični kodeks. "Prepričan sem, da je bil to korak v pravo smer, seveda pa moramo biti pri presoji učinkov etičnega kodeksa realni, ne smemo si delati iluzij," ugotavlja Zorčič. Kot namreč opozarja, so poslanci, ko so izvoljeni v DZ in jim je potrjen mandat, ustavno zaščitena kategorija, pri svojem delu pa so samostojni, zato jih z izjemo volivcev na naslednjih volitvah ne more sankcionirati nihče.

Je pa Zorčič bolj kritičen do ustanavljanja številnih preiskovalnih komisij, v aktualnem sklicu DZ jih je delovalo sedem. Kljub temu, da gre za ustavno kategorijo oz. institut, ki ga DZ uporabi ob sumu politične odgovornosti posameznikov, jih je bilo v tem mandatu preveč, meni.

"Zdi se, da so poslanske skupine te komisije ustanavljale že na zalogo, da so parirale ena drugi, zato tudi imamo komisije, ki vsebinsko obravnavajo podobne zadeve," je kritičen Zorčič. Kot še opozarja, se tako tudi odmikajo od pomembnosti tega instituta in ga v določeni meri banalizirajo.

Zorčič ob pregledu mandata opozarja tudi na način sprejemanja posameznih protikoronskih paketov, s katerimi se je marsikdaj hitelo. Ti se resda niso sprejemali v normalnih okoliščinah, potek epidemije iz meseca v mesec je bil nepredvidljiv, zakonski paketi pa so vendarle naslavljali težave, ki so nastale zaradi posledic epidemije. Težava teh zakonov pa je, da je bilo vanje umeščeno marsikaj, kar ni spadalo v ta okvir. "Ampak dejstvo je, da je na koncu vedno politična večina tista, ki odloča, ali bo zakon sprejet ali ne," dodaja.

Slednjo je koalicija kljub temu, da se je v času aktualne vlade govorilo o razmerah visečega parlamenta, ob podpori poslancev SNS, DeSUS in poslancev manjšin, imela, poudarja Zorčič. Ti po njegovem prepričanju tudi nosijo del odgovornosti, da parlament, "kdaj ni izrabil svoje nadzorne funkcije na način, kot bi jo moral". Izpostavlja tudi Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, kjer po Zorčičevi oceni "drža SNS ni bila opozicijska".

Sicer pa od prihodnjega sklica DZ pričakuje predvsem, da se tisti, ki jim bodo volivci podelili nov mandat, "ne bodo lovili v času in prostoru, bodisi zaradi lastnih nesoglasij ali neizkušenosti".

Medtem pa Zorčičeva nadaljnja politična pot za zdaj ostaja neznanka. S stranko LIDE, ki jo vodi, se namreč ne bo podal v boj za vnovičen poslanski mandat, napoveduje pa, da bo še naprej politično aktiven, "morda kje, kjer bo malo manj viden". Stranka se tako po njegovih besedah odpravlja na lokalne volitve, morda tudi na predsedniške.

Ob tem pa zanika, da je zamudil pravi trenutek za ustanovitev lastne stranke. "Dejstvo pa je, da so se v zadnjem obdobju nakazovali trendi podpore drugim alternativam in čas bo pokazal, kaj bi bila bolj prava pot. Prepričan pa sem, da še vedno potrebujemo liberalno stranko in da bo treba takšen projekt graditi skozi daljše časovno obdobje, od spodaj navzgor," svojo odločitev za ustanovitev nove stranke utemeljuje Zorčič, ki se je še do nedavnega o morebitnem sodelovanju in skupnem nastopu na volitvah pogovarjal z različnimi akterji.

Ob začetku uradne kampanje pred volitvami v DZ si ob vseh izzivih, ki jih lahko pričakujemo v prihodnosti, od kandidatov želi več vsebinskih odgovorov, na podlagi tega se bo tudi odločil, ali in koga od akterjev bo morebiti javno podprl.

Meni namreč, da se za zdaj daje prevelik pomen "temu, kdo bo vodil naslednjo vlado, ne daje pa se pomena vsebinam, pa tudi ne temu, na kakšen način bo preseženo tisto, kar smo videli leta 2020 ob razpadu prejšnje koalicije". Sam od prihodnje vlade pričakuje predvsem, da bo dala poudarek gospodarstvu, skozi njegove uspehe pa tudi socialni politiki in bo sposobna preseči klasične delitve na levo in desno.