'Morali bi prikazati, da pritiskov na medije ni, ne pa da obstojijo razlogi za pritiske'

"Gre za enostranski, močno ideološki prikaz niti ne stanja, ampak videnja določenih političnih sil o tem, kakšni da so mediji v Sloveniji. Če bi šlo za nek manifest ali dokument teh političnih sil, bi to še razumel, ne more pa biti to dokument, ki ga pošlje Republika Slovenija," vladni odgovor Svetu Evrope vidi pravnik Rajko Pirnat.

'Kaj se bo zaradi dokumenta dogajalo z vlado, je stvar koalicije, ne opozicije'

"Glavni problem vsebine dokumenta je v tem, da gleda skozi neko zelo ideološko optiko, zanemarja 30 let demokratičnega razvoja, da se 30 let po spremembi sistema še vedno ukvarjamo z nekimi tranzicijskimi, postkomunističnimi vprašanji, kar temu dokumentu tako ali tako jemlje kredibilnost," je še prepričan Pirnat.

Del opozicije zaradi dopisa zahteva odstop ministra za zunanje zadeve Anžeta Logarja, ki je v torek na parlamentarnem odboru, preden ga je predčasno zapustil, pojasnjeval, zakaj omenjen dokument ni vladna depeša in navzoče spraševal, kaj od zapisanega po njihovem ne drži. Pirnat pravi, da je usoda ministra ali celo vlade bolj v rokah koalicije kot pa opozicije: "Kolikor je zunanji minister javno povedal, niti ni sodeloval pri tem. Opozicija bo seveda vedno nasprotovala in opozicija sme nasprotovati. Njena naloga je, da kjer je kritika količkaj utemeljena, to kritiko lahko tudi z vsemi sredstvi parlamentarnega boja izreče. Drugo pa je, kaj se bo zares dogajalo, to je bolj stvar koalicije kot opozicije. Ali bodo v koaliciji to pogoltnili, ker, kolikor sem videl, so vse tri preostale koalicijske stranke, razen SDS, izrazile kritiko tega dokumenta."

Pirnat: Mediji si morajo to zapomniti

Pirnat še meni, da bodo koalicijski partnerji zdaj vendarle ocenili, da ni primeren čas za večje spremembe. "Najbrž res, vendarle so taki časi, da zahtevajo operativno delovanje vlade. Tisto, kar je zlasti vloga medijev, je, da si to zapomni in da seveda se ne pozabi, da je tu bila neka točka, kjer je vsaj ena od vladnih strank pokazala zelo negativen in izrazito enostranski pogled na medijsko sceno. Najbrž pa to ne bo vplivalo na stabilnost vlade. To je treba ugotoviti, oceniti, vzeti na znanje in mislim, da je to bilo storjeno. Saj bo tudi še kakšna seja parlamentarnih odborov,"  ocenjuje.

Celotna zadeva se mora po njegovem 'evidentirati' kot nek odnos do medijev in nadzora vlade, kajti v tem času, v času epidemije, ne sme biti nadzor vlade nič manjši. Mediji morajo v teh časih po eni strani sodelovati z oblastjo, ki se z ukrepi bori proti širjenju okužb, po drugi strani pa jo ravno zaradi specifičnih razmer še naprej nadzirati, in odločitev glede tega, čemu bodo posvetili več pozornosti, je po Pirnatovem mnenju odvisna od vsakega medija posebej.

"Mediji morajo z vlado sodelovati v tem smislu, da se pošteno predstavijo argumenti vlade, a če ti argumenti niso pravi, se jih seveda sme tudi kritizirati. Seveda pa mora biti kritika utemeljena, razumna, sorazmerna, sicer bolj škoduje kot koristi."

Depeša, dopis, dokument ...  – je to sploh pomembno?

Vlada na naša vprašanja, za kakšen dokument gre ter kakšen je protokol pri njegovem nastajanju in pošiljanju, ni odgovorila. Zaplet, ali sploh gre za depešo ali je to morda 'le' dopis, dokument, je po Pirnatovem mnenju nepomemben. "V diplomatskem jeziku je depeša res ena oblika hitrega, kratkega sporočila ene države drugi. Ta odgovor seveda ni niti na kratko, najbrž tudi ne hitro, ampak samo na hitrico narejen, pa tudi ne gre za diplomatsko sporočilo, je pa uraden dokument, ki izraža mnenje Republike Slovenije."

Razloga za kakršno koli prikrivanje vsebine, postopka ali odgovornih za poslan dokument Svetu Evrope po Pirnatovem mnenju ni. "Vsebina ni zaupne narave, saj je objavljena na strani Sveta Evrope. Drugič, to je šlo po diplomatskih kanalih, preko stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Svetu Evrope, kar pomeni, da je prišlo v Svet Evrope kot sporočilo države. In tega nikakor ni mogoče zanikati."

'Nima nobene glave, nima podpisa, tudi angleščina je tako tako'

Je pa stvar po njegovem mnenju "zelo nebogljeno napisana". "Nima nobene glave, nima podpisa, tudi angleščina je tako tako, ampak zlasti očitno je, da je napisana v maniri opravičevanja negativnega odnosa do medijev, namesto da bi se poudarilo, da ni zares pritiska na medije, da pa bodo vsak primer obravnaval," pravi in zaključi: "Slovenija bi  morala prikazati, da ne pritiska na medije, ne pa argumentirati, da obstojijo razlogi za to, da se nanje pritiska."