"To je bila sama mivka, bela okoli, voda turkizno zelena, kopalcev morje ..." Tako območje Drtiškega jezera, ki se ga je zaradi belega kremenčevega peska in kristalno čiste vode prijel vzdevek Havaji, opiše eden od domačinov. Ti so zaradi izginjajočega jezera ogorčeni, menijo pa tudi, da podjetje na območju opuščenih peskokopov pod pretvezo, da gre za sanacijo izkopnih jam, deponira nevarne odpadke. Da bi to ustavili, so ustanovili civilno inciativo.
"Menimo, da podjetje na območju nekdanjega jezera odlaga stranske produkte industrije, kot so steklena vlakna, ki so prepojena s formaldehidi in podobnimi strupenimi stvarmi, elektrofilterski pepel, za katerega sumimo, da je radioaktiven, razne plastične odpadke," je dejal dr. Jurij Kočar, pobudnik in ustanovitelj civilne inciative.
Krajani zaskrbljeni, a Termit odgovarja, da ima vsa potrebna dovoljenja
V prvi vrsti, kot poudarjajo Moravčani, jih skrbi za njihovo zdravje. "To po naših ocenah v teh naseljih precej peša. Zelo pogosti so primeri turbekoloze, tudi raka," je povedal Kočar. Krajani izpostavijo pogosto obolevanje za pljučnimi boleznimi, kot je, denimo, astma.
A podjetje odgovarja, da na območju jezera ne odlaga ničesar. "Odlaganje za to, kar mi delamo, ni pravi izraz in naši peskokopi niso odlagališče. Res pa je, da sprejemamo inertne in nenavarne odpadke. Izključno inertne in nenavarne odpadke," je dejala predstavnica podjetja Termit Alenka Pavlin. Za te pa da imajo vsa potrebna dovoljenja: "Celotna naša dejavnost je pod stalnim nadzorom inšpekcijskih služb in drugih strokovnih služb."
To so nam potrdili tudi na ministrstvu za okolje oziroma tamkajšnjem inšpektoratu, kjer navajajo, da je bilo pri pregledih ugotovljeno, da družba z odpadki ravna skladno s predpisi. "Inšpekcija za okolje je med drugim ugotovila, da Termit gradbene odpadke pred odložitvijo predela v proizvode. Izdelan imajo Načrt ravnanja z odpadki, kot to določa Uredba o odpadkih, sanacijo z umetno pripravljeno zemljino izvajajo v skladu z Načrtom uporabe in rudarskim projektom," so sporočili z ministrstva za okolje.
Civilna inciativa pa izsledkom teh institucij ne verjame: "Jaz dvomim, da je s temi papirji vse v redu, ker glede na to, da imajo dovoljenje za deponiranje 30.000 ton raznih inertnih materialov na tem območju, bi morali imeti tudi poročilo o stanju okolja, ki pa ga podjetje ni izdalo," je dejal Kočar.
Jezero ali industrijski bazen?
Predstavnica podjetja Pavlinova je sicer poudarila, da na tem področju nikoli ni bilo jezera. Izpostavila je, da je bilo jezero Havaji v resnici "industrijski bazen, ki je del Termitovih čistilnih naprav". V njih pa se ne sme kopati in se nikoli ni smelo kopati, je dodala Pavlinova. Območje opuščenih peskokopov pa da je del njihovega rudarskega prostora. "Dostop nepoblaščenim osebam je na to področje prepovedan," je poudarila predstavnica podjetja.
Za penečo vodo je krivo gnojenje?
Domačine poleg prahu moti neprijeten vonj, ki se širi po okolici. Ta je, kot so povedali, še posebej moteč v poletnem času, ko se temperatura ozračja dvigne nad 30 stopinj Celzija. "Vsaka gnojnica bolj smrdi, kot to," pa na očitke odgovarja Pavlinova. Predstavniki inciative nam med drugim pokažejo fotografije peneče vode. A tudi za to podjetje Termit krivi – gnojnico.
Krajani pa besedam predstavnice družbe Termit ne verjamejo, zato so razpisali spletno peticijo, na lastne stroške pa so naročili svojo preiskavo, neodvisno od občine in državnih institucij, saj menijo, da bodo le na ta način zavarovali okolje, v katerem živijo.
KOMENTARJI (78)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.