Morebitni izzivalci Fajonove za vodenje SD se morajo izjasniti do polnoči

Predsedstvo SD bo po podanih soglasjih na četrtkovi seji določilo predlog kandidatnih list za predsednika, podpredsednike in glavnega tajnika stranke.

Oči bodo ob tem zagotovo uprte v kandidate za funkcijo predsednika stranke. V nasprotju s pričakovanju Jani Prednik ne bo izzval trenutne predsednice Tanje Fajon, saj namreč ni podal soglasja h kandidaturi. 

Fajonova je sicer danes v izjavi za medije ob robu Blejskega strateškega foruma spomnila, da je sama soglasje h kandidaturi podala že v ponedeljek in je pripravljena stranko voditi še naprej, ob tem pa narediti tudi nekaj bolj konkretnih sprememb. "Vem, da nismo v zavidljivi situaciji, ampak imam energijo, da se podam na to pot," je ocenila trenutni položaj stranke.

Kot je še dejala, je morebitni protikandidat za stolček na čelu SD ne bo presenetil, saj da je stranka vedno imela več kandidatk in kandidatov. Kongres bo nato sprejel končno določitev, le-ta pa bo izkaz podpore in popotnica za nadaljnje delo, še poudarja Fajonova.

Na zadnjem volilnem kongresu se je sicer Prednik s Fajonovo potegoval za mesto predsednika stranke, ob čemer ga je podprla skoraj tretjina delegatov. 

Kljub temu, da naj bi največ članov stranke na to funkcijo evidentiralo prav Prednika, pa je ta popoldne sporočil, da ne poda soglasja h kandidaturi.

V delu stranke je namreč v zadnjih mesecih nezadovoljstvo povzročil rezultat stranke, ki jo je na državnozborskih volitvah podprlo 6,69 odstotka volivcev, kar je SD prineslo sedem poslanskih sedežev oz. tri manj kot v preteklem sklicu parlamenta. Brez lastnega kandidata stranka ostaja tudi za predsedniške volitve.

Da je stranka za "njegov okus" na volitvah doživela poraz, ocenjuje tudi politolog in nekdanji predsednik SD Igor Lukšič. A kot dodaja, je bil glede na interpretacije stranke glavni cilj zamenjati vlado Janeza Janše, čemur je nato sledil vstop v vlado, SD pa je pri tem uspelo dobiti "zajeten kolač vpliva na dogajanje v državi".

Če bi se Predniku uspelo zavihteti na čelo SD, bi sicer to po Lukšičevi oceni povzročilo tako praske v stranki kot v vladi. Kot dodaja, bi stranka, če se na kongresu večinsko odloči podpreti Prednika, izpadla "absolutno neresna in nekredibilna". Kdorkoli iz ožjega vodstva, ki bi kandidiral proti obstoječi predsednici, bi namreč s tem sporočal, da ni zadovoljen s tem, da je stranka v vladi, je prepričan.

Trenutek za kakršne koli "rošade" je po njegovi oceni zamujen; če bi v stranki ocenili, da so te nujne, pa bi to morali storiti, preden je članstvo podprlo vstop v koalicijo in Fajonovo kot zunanjo ministrico.

Stranko glede na javnomnenjske ankete zadnjih mesecev podpira med dobrih pet in slabih osem odstotkov vprašanih. Lukšič ob tem ocenjuje, da je SD pred velikimi izzivi. Če želi upravičiti svoj obstoj kot socialdemokratska stranka, bo morala idejno in programsko postaviti ter to uveljaviti tudi v vladi, kar pa ni zgolj vprašanje kadrovske politike, je prepričan Lukšič.