Morje tudi letos polno rebrač: niso nevarne, le neprijetne na dotik

Pri sluzastih vrečicah, ki jih je Jadransko morje tudi letos polno, gre za rebrače vrste morski oreh (lat. Mnemiopsis leiydi), ki spadajo med želatinozni zooplankton. Rebrače niso ožigalkarji, zato niso nevarne za človeka (ne opečejo), so pa plenilci, ki se hranijo s ceponožnimi raki, ribjimi jajci in celo drugimi rebračami. Ker tekmujejo za hrano z ribjimi mladicami, lahko predstavljajo veliko spremembo in obremenitev za morski ekosistem, nam je pojasnila dr. Tinkara Tinta iz Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. 

Ta invazivna oz. tujerodna vrsta se pri nas v obliki večjih cvetenj pojavlja od leta 2016 in ena od teorij je, da je bila v naše morje vnesena z balastnimi vodami, vendar za to trenutno ni dokazov. "Posledic vnosa za naš ekosistem še ne razumemo in ne poznamo, saj gre za nedaven pojav/vnos. Poleg tega trenutno nimamo financiranja za monitoring in raziskave tega problema," še pravi Tinta. Število je po njihovih opažanjih vsako leto približno enako.  

Hladnejše morje verjetno vzrok za cvetenje uhatega klobučnjaka

Glede pojava meduz letošnje leto po njenih besedah ni nič kaj neobičajno, razen cvetenja uhatega klobučnjaka (lat. Aurelia aurita s.l.) tako pozno poleti. Ta se običajno preneha množično pojavljati proti koncu junija, redko se ga opazi v juliju, letos pa opažajo cvetenje oz. množično pojavljanje še v avgustu. 

"Razlog je verjetno nekoliko nižja temperatura morja v juliju, saj uhati klobučnjaki sicer ne tolerirajo dobro temperatur, višjih od 25 stopinj Celzija. Sicer pa je uhati klobučnjak 'domorodna vrsta', ki se v našem morju redno pojavlja, tudi v obliki večjih cvetenj, od spomladi do zgodnjega poletja," pojasnjuje naša sogovornica. 

Opazili tudi morsko cvetačo, kompasno meduzo in dalmatinsko lasasto meduzo

Polega uhatega klobučnjaka trenutno opažajo tudi morsko cvetačo (lat. Cotylorhiza tuberculata), ki je prav tako domorodna, toploljubna vrsta in se v našem morju običajno pojavlja med julijem in septembrom. V našem morju je letos tudi kompasna meduza (lat. Chrysaora hysoscella), ki je prav tako domorodna vrsta, ki se pojavlja posamično in lahko tudi opeče. Opazili pa so še redko vrsto meduze dalmatinska lasasta meduza. 

Vse naštete meduze so ožigalkarji in lahko opečejo, zato moramo biti nekoliko previdni, ko pridemo v direkten stik z njimi, še opozarja Tinta. "Z meduzami se recimo ne igramo oz. se jih ne dotikamo namerno. Načeloma pa ne bo nič hujšega tudi, če vas opeče – v tem primeru si mesto opekline sperite z obilico morske (ne sladke) vode, ter v primeru hujših težav obiščite lekarno ali zdravnika."

Meduze po njenih besedah sicer res lahko zanese k nam z morskimi tokovi, vendar so vse zgoraj naštete vrste normalno prisotne ali domorodne vrste v našem okolju. "Med drugim to lahko z gotovostjo trdimo za vrsto uhatega klobučnjaka, saj smo odkrili, da imajo v tem okolju tudi polipno oz. pritrjeno fazo njihovega življenjskega cikla." 

Strokovnjaki množično pojavljanje meduz in v zadnjih desetletjih porast le-tega povezujejo s povečanim vplivom človeka na morske ekosisteme, hkrati pa gre lahko tudi za povsem naravno nihanje njihove populacije. Potrebne so dodatne, dolgoletne raziskave in monitoring, da bi tak proces bolje razumeli, še pove Tinta. 

In če smo še julija poročali, da je temperatura morja izrazito podpovprečna, saj komaj presega 20 stopinj Celzija, je ta zdaj tipična za sezono in ne odstopa bistveno od dolgoletnega povprečja.