“Ne glede na zelo veliko čudnih stvari, ki so se zgodile, je mednarodno organizirana akcija Živi ščit v Iraku uspela v smislu, da so mirovniki na določeni točki uspeli, če že ne ustaviti vojno v Iraku, pa vsaj prispevati k temu, da se z napadom odlaša,” je na novinarski konferenci povedal slovenski mirovnik Andrej Morovič. Skupaj s drugo od štirih slovenskih mirovnikov, Evo Marn, ki je bila iz Iraka izgnana, sta na srečanju z novinarji izpostavila vrsto zapletov z organizacijo aktivnosti, pomanjkanje komunikacije in zmešnjav, ki so jih spremljale v Iraku, pri čemer je Morovič nekatere zaplete označil kot "medkulturni nesporazum".
Štirje slovenski mirovniki v Bagdadu
Štirje slovenski mirovniki, poleg Moroviča in Marnove še Marta Gregorčič in Erik Valenčič, so se v začetku februarja najprej pridružili pobudi Živi ščit, v kateri so sodelovali mirovniki iz 30 držav, z namenom, da poskušajo zaustaviti to nesmiselno vojno, ki grozi Iraku. Po spletu okoliščin in po sili razmer so nato ustanovili svojo podfrakcijo z imenom Balkan sobranje in se sami odpeljali v Irak skupaj s še tremi tujimi mirovniki, Norvežanko, Poljakom in turškim državljanom. V Bagdadu, kamor so prispeli 12. februarja, so bili nekaj več kot tri tedne, pot do tja je zaradi birokratskih zapletov trajala 11 dni. Morovič je Bagdad zapustil 6. marca zjutraj, kar je dan več, kot je načrtoval pred odhodom tja, Marnova pa je bila dva dni kasneje izgnana.
Kot je pojasnila Marnova, je bilo v Bagdadu nekaj tednov več različnih mirovniških skupin, ena od njih je bila "Truth, Justice, Peace - Živi ščit", ki je organizirala aktivnosti. Sama pri organizaciji ni veliko sodelovala, razen v zadnjem obdobju, ko so se pritiski začeli stopnjevati. V nekem trenutku je napetost toliko narasla, da so se, kot predpostavlja Marnova, iraške oblasti, ki so bile mirovnikom predstavljene kot organizatorji njihove nastanitve in bivanja v Iraku, ocenile, da je bolje, da nekaj ljudi zapusti državo, med njimi tudi Marnova. Kot enega izmed možnih vzrokov je izpostavila njen samostojni odhod na jug države v mesto Basra v začetku bivanja v Iraku, ko si je želela ogledati posledice vojne iz leta 1991. Kot pravi, se zaradi varnosti sama naj ne bi smela gibati po državi, sicer pa jim v Iraku natančnih razlogov za izgon, kot pravi, niso posebej pojasnili.
Sicer pa je Morovič glede na očitke, da gredo v Irak branit Sadamov režim, dejal: "Da, šli smo branit Sadamov režim v smislu, da se nam vseeno zdi dosti boljša rešitev, da stvari ostanejo takšne kot so, kot pa da sedaj neki drugi režim, ki je še bolj fašističen in totalitaren z grobo vojaško silo in ogromnimi civilnimi žrtvami uveljavi svoje zelo partikularne ekonomske interese, ki z demokracijo in ostalimi stvarmi nimajo absolutno nobene zveze."
Poročanje medijev daleč od realnosti
Slovenska mirovnika ne vesta natančno, koliko članov pobude Živi ščit je še v Bagdadu in koliko jih je vseh bilo tam. Marnova ocenjuje, da jih je bilo od 500 do 600, po podatkih Marte Gregorčič pa naj bi jih v Iraku ostalo še kakšnih 150. Sicer pa Morovič, ki v treh tednih bivanja v Iraku ni doživel nobene nevšečnosti, priznava, da je bila realnost daleč od tega, kar so pričakovali sami, in tudi daleč od tega, kar so verjetno pričakovali mediji. Poudaril pa je, da je s to akcijo mirovništvo iz nekega pasivnega naredilo korak naprej in se aktivno vključilo v boj proti vojni kot sredstvu za reševanje konfliktov oz. kot "orodju za uresničevanje imperialnih ciljev".
Marnova je izrekla tudi nekaj kritik na račun poročanja medijev o njihovih aktivnostih. Kot je dejala, je bilo poročanje slovenskih medijev morda nekoliko enostransko, osnovano na informacijah, ki so jih mediji dobili v Sloveniji, medtem ko se mirovniki, ki so bili v Iraku, niso imeli možnosti "braniti".
Financiranje poti s pomočjo donacij
Slovenska mirovnika sta podala tudi informacije o finančnem vidiku poti v Irak, ki so jo financirali sami in s pomočjo donacij. Kot je dejal Morovič, so s pomočjo donatorjev zbrali 230.000 tolarjev, ki so jih namenili za stroške z dokumenti in za materialne stroške prevoza. V Iraku so razdelili tudi zdravila, sanitetni material ter zvezke in svinčnike, ki so jih zbrali v Sloveniji, skupina Balkan sobranje pa je izvedla tudi nekaj konkretnih aktivnosti, cilj katerih je bil predvsem spoznati in pomagati tamkajšnjim ljudem. V prihodnje Morovič še načrtuje podobne aktivnosti, vendar konkretnih ni navedel, medtem ko Marnova najvišjim predstavnikom slovenske države predlaga, da gredo v Irak, saj bi bila to priložnost, da predstavijo svoje pravo stališče do problema.
Prihodnji teden javni shod v Mariboru
Priložnost za mirovnike in vse tiste, ki podpirajo politiko miru in nenasilja, pa bo prihodnji petek, 21. marca, v Mariboru, ko zavod Pekarna na pobudo skupine Maribor za Mir organizira javni shod na Trgu svobode, in sicer med 14.in 18. uro.