'Slovenija mora biti pripravljena, da se lahko odziva na krizne situacije'

23. julija sprejeta strategija razvoja obrambne industrije in tehnološke baze Republike Slovenije med drugim predvideva ustanovitev družbe oziroma holdinga z dejavnostjo vlaganja v projekte in podjetja z namenom podpore raziskavam in razvoju obrambne industrije, krepitve varnosti in povečevanja odpornosti.

"Cilj strategije je, da čim več sredstev za obrambo, varnost, odpornost proizvedemo in naredimo doma ter da tako sredstva tudi ostanejo v Sloveniji," je na novinarski konferenci poudaril obrambni minister Borut Sajovic.

Kot pravi, prejema številne podatke o tem, kako dobro so se nekatera slovenska podjetja v zadnjih letih odrezala na mednarodnih razpisih, a kasneje to slovensko znanje "poceni kupi nekdo drug, mi pa te stvari drago kupujemo nazaj," ugotavlja minister.

S tem, ko bi sredstva zadržali doma, pa bi imela Slovenija po njegovih besedah tudi možnost hitrejših nabav, hitrejšega servisiranja in tudi proizvodnjo, ki bo zagotavljala delovna mesta in se bo posledično krepil BDP države.

Kritike, ki spremljajo napoved ustanovitve obrambnega holdinga, je označil za nesmiselne. "Povsem izmišljeno je, da bodo preko gospodarske družbe, ki bo v državni lasti in bo zato ustanovljena, potekale nabave ministrstva za obrambo. Kdor je to zgodbo prodal javnosti, o tem sistemu očitno ne ve veliko. Vemo, da nabavna služba poteka preko ministrstva in tako bo tudi ostalo," je zagotovil. Ob tem je pozval k enotnosti in k sodelovanju, "da iščemo stvari, ki nas vodijo naprej na bolje in k več varnosti za vse".

Državni sekretar Boštjan Pavlin je ob tem poudaril, da je strategija obrambne industrije strateški dokument, ki spodbuja večjo preskrbljenost prebivalcev. "Slovenija mora biti pripravljena, da se lahko odziva na krizne situacije. Zato smo oblikovali idejo o obrambni industriji. Ta bo umeščala in sodelovala na področjih nacionalnovarnostnega sistema energetike, pitne vode, gospodarstva, prehrane, zdravstva, informacijskih in komunikacijskih tehnologij, tudi vesolja in drugih tehnologij ... Ne govori torej le o orožju, temveč tudi o vrsti drugih stvari za našo družbo," je dejal.

Vlada bo ustanovila tudi strateški svet za obrambo, tehnološko industrijsko bazo za odpornost, prek katerega bo usmerjala, analizirala in skrbela za transparentnost vsega, kar bodo skozi ta obrambni grozd tudi razvijali.

Pavlin je dejal še, da je pomembno, da se obrambni sistem razume bistveno širše. Obrambni izdatki so od leta 2009, ko je bila svetovna kriza, strmo padali, stabilizirali pa so se na "minimalnih številkah, ki nikakor niso zadostovale za osnovne zmogljivosti Slovenske vojske, s tem pa tudi ne za obrambo Slovenije". "Šele v obdobju po letu 2022 smo uspeli te številke nekako stabilizirati," je dodal. Poudaril je tudi, da je zaradi tega v preteklih desetih letih nastala velika finančna vrzel, ki je pustila tudi posledice.

Spomnil je, da obrambna resolucija predvideva dvig sredstev za obrambno in varnostno politiko na dva odstotka BDP še letos, nato pa postopoma na tri odstotke do leta 2030. Na ministrstvu ob tem ocenjujejo, da bodo trije odstotki BDP za obrambne izdatke v dolgoročnem obdobju zadoščali potrebam po posodobitvi slovenske vojske za doseganje ciljev zmogljivosti, ki so pomembni tako za Nato kot tudi za razvoj slovenskih teritorialnih struktur, ki jih vzpostavljajo. Teritorialni del Slovenske vojske bo odgovoren za to, da zagotovi varnost državljanov na območju Slovenije, je dodal Pavlin.

V zavezi, sprejeti v Haagu, je po njegovih besedah sicer zelo jasno opredeljeno, da se bo leta 2029 naredil presek stanja, s katerim se bo ugotavljalo, ali so države članice zavezništva izpolnile svoje cilje. Pri tem ne gre le za izpolnjevanje finančnih ciljev, ampak tudi, ali smo "zgradili dovolj pomembne in močne vojaške zmogljivosti, ki lahko obranijo naše skupno zavezništvo," je poudaril.

Tako Pavlin kot generalpodpolkovnik Slovenske vojske Robert Glavaš sta poudarila, da je Slovenija ena redkih držav v Natu, ki ji je uspelo dvigniti število ljudi v obrambnem sistemu. Glavaš je prepričan, da bo kvota na koncu leta dosežena, morda pa celo presežena, saj so mladi Slovensko vojsko prepoznali kot dobrega zaposlovalca. Podobno tudi Pavlin: "Velik interes za štipendiranje kaže, da so mladi za to službo zelo zainteresirani."

Po besedah državnega sekretarja Pavlina se obrambni izdatki delijo na dva stebra, te številke pa so opredeljene do leta 2035.

V prvem stebru je tako vključeno financiranje obrambnega sistema, zagotovitev ciljev zmogljivosti za Nato in razvoj prostorskih sil Slovenske vojske.

V drugem stebru pa je vse, kar bo država uporabila za odpornost države in družbe ter za varnost države, ljudi in gospodarskih družb. Za doseganje odstotka, ki ga je določil Nato, se tako nikakor ne bojijo, pravi. "Se pa pojavljajo vmes tudi določena druga sredstva, za katera zaenkrat še ni jasno, ali bodo opredeljena v prvem ali drugem stebru," je dodal Pavlin.

Glede dvojne rabe pa je poudaril, da gre pri tem za sredstva, ki jih Slovenska vojska primarno uporablja za svojo osnovno dejavnost, ki pa se lahko namenijo tudi za drugo uporabo.

Po besedah Pavlina strategija razvoja obrambne industrije ne govori le o orožju, ampak vzpodbuja tudi večjo preskrbljenost prebivalcev na različnih področjih. Ob tem je napovedal, da bodo v prihodnje resno pristopili tudi k razvoju na področju vesoljskih tehnologij.

Zanimanje podjetij za sodelovanje pri raziskavah in razvoju obrambne industrije je veliko, je medtem poudaril Sajovic. To je podkrepil s podatkom, da se je število podjetij v grozdu slovenske obrambne industrije v zadnjega pol leta povečalo z 80 na več kot 130. Zagotovil je, da v ministrstvu ne dajejo prednosti nobenemu od podjetij, temveč se bodo "morala dokazati z rezultati, delom, izkušnjami, inovacijami".

Grozd slovenske obrambne industrije in obrambni holding, ki so mu pretekli teden prižgali zeleno luč na SDH, se po besedah Sajovica dopolnjujeta, "skupaj bosta tvorila celoto". Podjetja, ki so zdaj v grozdu, so pogrešala predvsem konkretno pomoč pri financiranju, zagonu proizvodnje, pa tudi pri prodaji in distribuciji izdelkov, je izpostavil.

Poudaril je, da imenovanje vodstva obrambnega holdinga ni v domeni ministrstva za obrambo, je pa prepričan, da bo zanimanje za to delovno mesto veliko. Minister tudi ne vidi nobene povezave med zaposlitvijo nekdanjega državnega sekretarja na obrambnem ministrstvu Damirja Črnčeca na SDH, in ustanovitvijo obrambnega holdinga. Namigovanja, ki se v zvezi s tem vrtijo v javnosti, po mnenju ministra "nimajo zveze z realnostjo", ugotavlja pa, da v Sloveniji ni prav veliko ljudi, ki bi tako dobro poznali obrambni ustroj, kot ga prav Črnčec.

Vlada bo za namene izpolnjevanja razvoja obrambne industrije ustanovila tudi Strateški svet za obrambo, tehnološko in industrijsko bazo ter odpornost. V njem bodo predstavniki ministrstev za obrambo in gospodarstvo in verjetno še predstavnik kakšnega ministrstva, je ob tem še napovedal Pavlin. Zagotovo bo v svetu tudi predstavnik SDH in še kakšnega drugega subjekta, je dodal.

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev in prvak Demokratov Anže Logar je medtem vladi namenil poziv, naj glede načrtovane ustanovitve obrambne holdinške družbe "ustavi konje". Prepričan je namreč, da gre pri "vojaškem SDH" za privatizacijo javnih odhodkov za obrambo.

Vlada Roberta Goloba po Logarjevem mnenju oblikuje sistem, ki bo "letno požrl" do 3,5 milijarde evrov davkoplačevalskega denarja. "Vojaški SDH je v bistvu potencialni bankomat za izbrance in hkrati priložnost za največjo krajo desetletja," je dejal na današnji novinarski konferenci.

Umeščanje odločevalskega telesa za investicije v varnost v Slovenski državni holding (SDH) je po njegovem mnenju strateška napaka. Glede na to, da je bila sprejeta tik pred počitnicami, pa po njegovem mnenju kaže tudi namero vlade, "da se sistem oblikuje čim bolj netransparentno".

Meni, da lahko gospodarstvo učinkovito vključimo v razvojno strategijo obrambe, kar bo spodbudilo razvojni gospodarski cikel. "Z zapiranjem v vojaški SDH" pa se bodo oblikovale določene skupine, ki se bodo razvijale onkraj države in nadzora. SDH namreč ni dolžan pojasnjevati poslovnih odločitev, medtem ko sta ministrstvo ali agencija odločitve dolžna pojasnjevati, zato bodo tudi predstavniki vlade nosili politično odgovornost.

Demokrati zato predlagajo, da se namesto "vojaškega SDH" direktorat za logistiko preoblikuje v agencijo znotraj ministrstva za obrambo, nato pa se zagotovi tudi parlamentarni nadzor. To je lahko po njegovih besedah vojaška komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, podelitev posebnih pooblastil članom odbora za obrambo ali posameznim poslancem iz vseh poslanskih skupin.

Naložbe v obrambo so vedno povezane z izvrševanjem nacionalnih ciljev, zato se veliko poslov izvede med vladami. Hkrati pa je treba najti tudi najbolj optimalen model izbora panog, sistemske umeščenosti organa in nadzora nad porabo sredstev.

Demokrati bodo pripravili gradivo za sklic izredne seje DZ v septembru, na kateri želijo sprožiti širšo javno razpravo o tej nameri vlade. Predlagajo, da se oblikuje transparenten sistem porabe sredstev za obrambo po vzoru drugih držav, kjer takšen sistem deluje.

Predlagajo tudi sklic nacionalnega razvojnega vrha, kjer bodo vsi relevantni deležniki razpravljali o odhodkih za naslednjih 15 let in za obdobje več vlad. Zato je po njegovi oceni v interesu Slovenije, da se politika o tem poenoti. Zato predlagajo tudi redna sklicevanja vrha slovenske politike.

V opoziciji se ob napovedi vlade o ustanovitvi obrambnega holdinga zavzemajo za nadzor in transparentnost poslovanja. Menijo, da je ključen tudi parlamentarni nadzor, ki bi preprečil ponovitev zgodb iz preteklih afer nabav vojaške opreme.

V NSi menijo, da je vzpostavitev domače obrambne v strateškem interesu Slovenije in EU. Pri tem pa je ključen nadzor in transparentnost poslovanja, poudarjajo. Menijo, da bi morala biti vsa državna vlaganja v posamezna podjetja, strateške odločitve in upravljanje obrambnega holdinga pod neposrednim in strogim nadzorom javnosti oziroma parlamenta. "Če se tukaj ponovijo zgodbe iz preteklih afer nabav vojaške opreme, bo ugled Slovenije in Slovenske vojske žal nepopravljivo umazan," so dodali.

Podobno meni tudi nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek, ki je včeraj na družbenem omrežju Facebook zapisala, da bo predlagala ustanovitev posebne komisije DZ, ki bo "nadzorovala delovanje SDH oziroma njene orožarske posle, za katere bomo davkoplačevalci zaradi zavez vlade Natu letno namenili okoli 2,1 milijarde evrov". Parlamentarni nadzor nad SDH, pod katerega bo spadal tudi "orožarski holding", je po njenem mnenju potreben tudi zato, da bi se izognili "morebitnim prihodnjim orožarskim škandalom in aferam". Ob tem je dodala, da ne verjame, da bi sedanji tričlanski nadzorni svet SDH lahko uspešno opravljal tak nadzor.

V kabinetu predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič so medtem navedli, da zakon o gospodarskih družbah vladi omogoča ustanovitev javnih podjetjih na različnih področjih, tudi na obrambnem. Nadzor nad poslovanjem vseh podjetij, tudi javnih, je v celoti v pristojnosti nadzornih svetov, nadzorniki pa so za svoje odločitve kazensko in materialno odgovorni, so poudarili. Ob tem so poudarili še, da gre za načelno mnenje, podrobneje bi se lahko odzvali v prihodnjih dneh.

V Svobodi ob napovedi vlade o ustanovitvi obrambnega holdinga pričakujejo transparentnost postopkov in porabe javnih sredstev, ki pa mora biti gospodarna in učinkovita, so zapisali v odzivu. Pri tem bo pomembno vlogo moral odigrati tudi predviden strateški svet, nakupe opreme pa bo še naprej izvajalo ministrstvo za obrambo, so dodali tudi oni.

Cilje sprejete strategije razvoja obrambne industrije v največji vladni stranki podpirajo, saj to posledično pomeni tudi razvoj domačega znanja, raziskav, nova delovna mesta in manjšo odvisnost od tujih trgov. V tej luči je smiselna tudi ustanovitev holdinga, so dodali.

Transparentnost ter največja skrbnost upravljanja javnih sredstev morata biti vodilo, ki mu mora dosledno slediti upravljalec, pravijo tudi v koalicijski SD. Ob tem so napovedali, da bodo pozorno spremljali aktivnosti, povezane z ustanovitvijo in delovanjem holdinga in predlagali mehanizme dodatnega nadzora nad upravljanjem in porabo sredstev za realizacijo obrambne strategije. Prepričani so, da mora biti upravljalec javnih sredstev podvržen tudi doslednemu nadzoru pristojnih institucij in javnosti.

23. julija sprejeto strategijo so podprli ministri iz vrst Svobode in SD, nasprotovali pa so ji ministri Levice, ki nasprotujejo vlaganju v orožje. Ustanovitev obrambnega holdinga sicer "po eni strani delno razumejo" z vidika, da sredstva, namenjena obrambnim izdatkom, odpirajo nova delovna mesta in podpirajo gospodarstvo.

Nadzorni svet SDH je nato 28. julija podal soglasje k pridobitvi kapitalske naložbe v obliki ustanovitve nove družbe, ki bo v skladu z načrti vlade vlagala v projekte in podjetja s področja obrambne industrije. Družba z omejeno odgovornostjo bo v 100-odstotni lasti države, so sporočili iz SDH.