Novodobni očetje ljubeči družinski možje in ne več (zgolj) finančni skrbniki

Na današnjem posvetu o vlogi moških v prizadevanjih za enakost spolov, ki ga je ministrstvo za delo priredilo v Ljubljani v okviru programa norveškega finančnega mehanizma, so izpostavili velik pomen dejavnega sodelovanja moških pri tem. Na tak način pridobi celotna družba, tako moški sami kot ženske in otroci, so poudarili. "Moški niso nasprotniki žensk, temveč njihovi zavezniki," je v uvodu posveta Enakost spolov - kaj imajo moški s tem? opozorila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk.

Nekateri po njenih besedah ocenjujejo, da je vprašanje enakosti spolov le žensko vprašanje, mednarodne raziskave pa kažejo, da so moški na takšnih razpravah odrinjeni na stranski tir.

Brez enakosti med spoloma ni demokracije

Kot je dejal gostujoči predavatelj z Univerze v Oslu na Norveškem Jørgen Lorentzen, ni demokratične družbe brez enakosti med spoloma. Norveška je v zadnjih treh desetletjih naredila velik napredek na tem področju. Opozarja, da je bil v 18. in 19. stoletju moški na podeželju precej enakovreden član družine oziroma je bil moški včasih celo bolj povezan z vzgojo otrok. Žal pa je v začetku 20. stoletja prišlo do idealizacije vloge matere. Ona je postala tista, ki skrbi za dom in za otroke. Moški je tisti, ki skrbi za preživetje družine. Delitev na moške in ženske vloge je bila vedno bolj očitna.

Kot opozarja Lorentzen, pa vsi ti stereotipi prinesejo tudi kontra stereotipe, ko moški ali ženske ne morejo zadovoljiti idealov, ki jih definirajo stereotipi. Tako so se med moškimi pojavili tipi pijancev, kockarjev, poženščenih moških. Med ženskami pa tipi histeričnih žensk, seksualnih žensk, delavk in slabih mater.

Zadnjih 30 let so dosegli velik naprede glede enakosti med spoloma. Moški oziroma oče danes otroku lahko izkazuje ljubezen, jim je blizu, otroci mu zaupajo in mu vračajo ljubezen. Veliko je k temu prispeval prav očetovski dopust. Lorentzen poudarja, da morata biti v družbi oba spola enako zastopana. Ne kot stereotipa, prav tako ne sme to biti boj med predstavniki posameznih skupin, pač pa kot posamezniki. "Mi vsi smo posamezniki in ne različni skupini posameznikov," pravi Lorentzen.

Do podobnih zaključkov so se dokopali tudi na okrogli mizi na temo Moški v boju s stereotipi, ki je sledila predavanju norveškega strokovnjaka. Dobro je, da moški v Sloveniji nimajo zelo veliko težav glede stereotipov, ugotavljajo zbrani, so pa težave, ko se dogovarjajo glede starševskega dopusta, ko opravljajo določene poklice, ki so primarno ženski, prav tako so pod pritiski, ker ne morejo uresničiti podob moških, ki nastopajo v medijih in predvsem v oglasih.

Največji premik: moškemu nič več v ospredju zaslužek, pač pa čustvena podpora družini

Tudi v Sloveniji lahko govorimo o t.i. novih očetih. Očetje so s pomočjo zakonodaje in uvedbe očetovskega dopusta postali vedno bolj vključeni v skrb za otroke, družino. Kot opozarja Živa Humar z Mirovnega inštituta, govorimo o vzponu aktivnega, novega ali tudi enakopravnega očetovstva, saj so se moški vrnili v porodne sobe, več se vključujejo v aktivnosti v času nosečnosti, medtem ko je največji premik zabeležen pri prepoznavanju vloge moškega v družini. Če je še pred nekaj leti moški videl sebe v vlogi osebe, ki nosi domov denar, sta v anketi dve tretjini vprašanih odgovorili, da je njihova ključna vloga emocionalna podpora partnerki in otrokom. Žal je še vedno premalo napredka pri delitvi gospodinjskih opravil med partnerjema. Na Norveškem so na tem področju dosegli večji napredek, saj danes po anketi kar 40 odstotkov moških opravlja gospodinjska opravila.

Nekaj k temu prispevajo tudi mediji oziroma oglaševalci. Aljoša Bagola, kreativni direktor pri Pristopu, opozarja, da so v oglasih ženske pogosto tiste, ki skrbijo za dom in se spopadajo z nevarnimi bakterijami, medtem ko so moški prikazani kot pivski prijatelji, veliki zapeljivci in nerodni starši. Opozarja tudi na vpliv družbenih omrežij, kjer so valute, ki res štejejo, všečki.

Pri vzgoji otrok ter njihovem pogledu na medije in oglase Bagola pomembno vlogo vidi medijski vzgoji, ki je žal zastarel predmet in zgolj izbirni. Otroci so po mnenju Bagole prebrisani potrošniki, ki se jih da vzgajati in učiti.

Vzgojitelj še vedno redkost v vrtcu, a pomembna pridobitev

Še en zanimiv sogovornik okrogle mize je bil Siniša Borovičanin, ki dela kot vzgojitelj v psihoanalitičnem oddelku Viških vrtcev. Opravlja poklic vzgojitelja, ki je pretežno ženski poklic, saj je v Sloveniji le 2 odstotka vseh vzgojiteljev moškega spola. Tudi sam je na začetku kariere počutil neprijetno, saj so se mnogi čudili, da se je odločil za ta poklic. A mu je ta poklic prinesel tudi veliko izkušenj, saj sedaj razume marsikateri položaj ženske, ki ga prej ni mogel. Prav tako je prepričan, da je tudi sam – kot vzgojitelj – pomagal marsikateremu očetu, ki se je morda lažje povezal z njim, kot pa vzgojiteljico.

O tem, kako pomembno je, da imamo ženske v moških poklicih in moške v ženskih poklicih, ali še bolje, da sploh nimamo več delitve na moške in ženske poklice, je spregovoril Lorentzen, ki je prepričan, da bi morala država voditi kampanjo in vabiti moške, da se lotijo tudi primarno ženskih poklicev. Tak poklic je tudi poklic vzgojitelja. Otroci, ki že v vrtcu vidijo vzgojitelja na delu, si že v zgodnji starosti ustvarijo podobo moškega, ki skrbi za otroka. Vsekakor pa je vrtec prostor, kjer lahko otroci preigravajo zelo različne vloge in prav je tako, še dodaja Borovičanin.

V bistvu si moški želijo isto kot ženske

Po besedah Ingolfurja V. Gislasona z Univerze na Islandiji je odgovor na vprašanje, česa si moški pravzaprav želijo, socialna in ekonomska varnost, streho nad glavo in nekoga, ki ga lahko poljubijo. "Njihov odgovor je v osnovi takšen, kot je odgovor žensk," je opozoril.

Na Islandiji se je leta 1994 oblikovala skupina moških, ki si je prizadevala, da bi bili moški manj nasilni tako do žensk kot tudi do drugih moških in navsezadnje do samih sebe. Bolj sta vlogi moških in žensk uravnoteženi, manj je nasilja, ugotavlja Gislason.

Pravi moški ni nasilen moški, to je treba čim prej izkoreniniti
"Pomembno je presekati mišljenje, po katerem sta moškost in nasilje tesno povezana," je opozoril. Na Islandiji so tudi zagotovili pomoč za tiste, ki se želijo spremeniti. Sprva je bila namenjena le nasilnim moškim, zdaj pa je tudi za nasilne ženske, je povedal.

V družbi, kjer je večja enakost spolov, so po njegovih besedah ženske v manjši meri žrtve nasilnih moških kot tam, kjer je enakost spolov manjša. Manj je tudi žrtev nasilja med moškimi in samomorov med moškimi.

Obravnavo teme so nadaljevali na okrogli mizi, ki jo je vodil Roman Kuhar s filozofske fakultete v Ljubljani. Gregor Majdič iz centra za genomiko na veterinarski fakulteti v Ljubljani, ki sicer raziskuje razlike med možgani žensk in moških, je dejal, da so stereotipi zakoreninjeni tako pri ženskah kot pri moških.

Po besedah gestalt psihoterapevta Tomaža Flajsa od številnih moških v času odraščanja in socializacije pričakujejo, da amputirajo del sebe, če želijo biti sprejeti kot del družbe. Temeljni instrument za doseganje tega cilja pa je vzbujanje občutkov sramu.

Jasna Podreka s Filozofske fakultete v Ljubljani pa v Sloveniji pogreša več dela pri preventivnih dejavnostih. Več prizadevanj bi bilo treba po njenih besedah usmeriti v pomoč moškim, ki to pomoč potrebujejo. Zelo pomembna pa je tudi vloga drugih moških, je opozorila.