'Moški manj verjetno žrtve nasilja s strani žensk, saj imajo večjo družbeno moč'

Spor med žensko in moškim na območju Nove Gorice se je slabo končal za 28-letnega moškega, ki je utrpel poškodbe glave. To so v nedavem poročilu zapisali na PU Nova Gorica. Policijska poročila o fizičnem nasilju žensk nad moški so sicer redka. Kaj pa pravijo raziskave, smo povprašali na Društvu za nenasilno komunikacijo. Tjaša Horvat in Karin Zabukovec Kerin iz omenjenega društva pojasnjujeta, da raziskava, ki bi ugotavljala v kolikšni meri so žrtve moški v Sloveniji nimamo.

Edino vseslovensko raziskavo o nasilju v zasebni sferi in partnerskih odnosih so izvedli leta 2010. Razkrila pa je, da so povzročitelji nasilja v 90,8 odstotkih moški. Večinoma so bolje izobraženi, nasilni postajajo že zgodaj, saj je najmlajši star 14 let, in so nasilni tudi v pozni starosti, saj ima najstarejši 84 let. Največkrat so zaposleni za polni delovni čas, redkeje za nedoločen čas, le 1,4 odstotka je brezposelnih.

Sicer pa tudi večina svetovnih raziskav poroča o enakih rezultatih, in sicer nekje med 90 in 98 odstotki so žrtve nasilja v partnerski zvezi ženske, dodajajo na društvu.

Moški ne morejo biti žrtve nasilja?

Na vprašanje, ali je na mestu prepričanje, da moški ne morejo biti žrtve nasilja, ker so močnejši spol, pa odgovarjata, da bodo moški manj verjetno žrtve nasilja s strani žensk, saj so v večini družb, tudi zahodnih, skupina oseb z več moči. Kot poudarjata, to ni mišljeno v smislu fizične moči, temveč družbene moči. "Ko ima nekdo v rokah več moči, jo lažje začne zlorabljati proti osebi z manj moči," pojasnjujeta naši sogovornici.

A kljub temu dodajata, da to seveda ne izključuje posameznih primerov nasilja nad moškimi. Njihovo društvo deluje že 19 let in v tem letih so se na njih obrnili tudi moški, ki so bili žrtve nasilja. V nekaterih primerih je šlo za spolno zlorabo v otroštvu, nasilje s strani bratov, sester ali staršev v odraslosti in mobing, v majhnem odstotku pa tudi nasilje s strani partnerke ali partnerja.

Ženske, ki se zatečejo k nasilju, tudi same žrtve dolgoletnega nasilja s strani partnerja

Na vprašanje kdo so ženske, ki so v razmerju nasilne do svojih partnerjev in kakšni so vzroki za njihova dejanja, pa odgovarjata, da so ženske, ki so storile skrajno nasilno dejanje, kot je umor partnerja, večinoma žrtve dolgoletnega nasilja s strani partnerja in so se zatekle k temu skrajnemu dejanju iz svoje nemoči. "To njihovega dejanja ne opravičuje, ga pa delno pojasnjuje in nam daje možnosti, da bi umore, ki jih naredijo ženske v prihodnje preprečili s hitrim in uspešnim ustavljanjem nasilja nad njimi," še dodajata.

Poudarjata, da ne moremo govoriti o kakšnem posebnem "tipu ženske", saj velja, da se nasilje dogaja v vseh družbenih okoljih, slojih, izobrazbenih ravneh in ni odvisno od določenih osebnih okoliščin, kot so rasa, nacionalnost, izobrazba ... Ob tem pa pojasnjujeta, da ne gre zanemariti, da je nasilje naučeno vedenje in da ljudje z izkušnjo nasilja pogosteje kot drugi postanejo žrtve ali storilci nasilja.

Kdo so moški, ki so žrtve nasilja?

Tudi žrtve nasilja, tako ženske kot moški, so zelo heterogena skupina, zato ne moremo govoriti o določenem profilu, odgovarjata Horvatova in Kerinova. Za večino, s katero so v njihovem društvu imeli stike, pa velja, da so v podrejenem položaju, in sicer finančno, čustveno ali socialno. Sami zavračajo uporabo nasilja in ne poznajo  konstruktivnih načinov, kako poskrbeti za svojo varnost.

V večini primerov pa so bili moški, ki so se obrnili na njihovo društvo, žrtve psihičnega nasilja, a nasilja ni nujno izvajala partnerka, temveč so to lahko bili tudi starši ali druge osebe.

So pa moški pogosteje žrtve nasilja s strani drugih moških predvsem, kadar gre za kaznivo dejanje nasilništva. Lahko so tudi žrtve spolnega nasilja, predvsem na vojnih območjih ali v zaprtih sistemih kot je zapor. Kot primer navedeta raziskavo pod vodstvom Gorazda Meška, ki je pokazala, da je posilstvo moških že od nekdaj sestavni del življenja v zaporih. Za takšna dejanja med zaporniki še vedno obstaja "strogo pravilo" molka, kar pojasni zelo nizko število prijavljenih primerov spolnih napadov v zaporih. Dodaten dejavnik je strah pred stigmatizacijo, ko bo zapornik, žrtev spolnega nasilja, ponovno na svobodi, in posledic znotraj zapora, pojasnjujeta.

Kam se lahko moški obrnejo po pomoč?

Moški, ki so žrtve nasilja, imajo na voljo vse oblike pomoči, ki jih imajo na voljo ženske, pravita. To pomeni, da imajo vse pravice po zakonu o preprečevanju nasilja v družini, možnost prijave nasilja na policijo, možnost podpore in druge pomoči v okviru pristojnega centra za socialno delo, lahko se obrnejo na njihovo društvo in nekatere druge nevladne organizacije.

O tem poudarjata, da v javnosti velja napačno prepričanje, da moški ne morejo dobiti ustrezne pomoči. Pojasnjujeta pa, da varna hiša v Mariboru po njihovih podatkih ne deluje v smislu varne hiše, temveč predvsem kot zatočišče za začasno brezdomne osebe ali osebe, ki jim je bila zaradi nasilja odrejena prepoved približevanja domu. "Njihov način delovanja pa je za večino organizacij, ki delamo na tem področju, izrazito sporen," dodajata. Hiša namreč nima verificiranega programa, vse varne hiše za ženske, žrtve nasilja, pa imajo s strani države verificiran program, kar pomeni, da je zagotovljena kvaliteta dela in nudenja storitev.

Tudi v tujini večinoma ugotavljajo, da moški, žrtve nasilja, bolj potrebujejo različne oblike podpore, informiranja, svetovanja in terapije, zlasti v primeru spolne zlorabe, kot varno nastanitev, zaključujeta.