Leta 1973 so sprejeli v slovensko milico prve miličnice. Leta 1974 je bilo v ustavi SFRJ sprejeto določilo o svobodnem odločanju o rojstvu otrok. Leta 1977 je bila uzakonjena pravica do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le iz zdravstvenih razlogov. Leta 1977 je bila opravljena prva umetna oploditev. Od leta 1986 porodniški dopust traja eno leto. Leta 1989 je v Ljubljani začel delovati prvi telefon SOS za ženske in otroke - žrtve nasilja. Leta 1992 je pri vladi začel delovati urad za žensko politiko (danes urad za enake možnosti). V šolskem letu 1997/1998 so se v 1. letnik srednje policijske šole lahko prvič vpisala tudi dekleta.
V Sloveniji živi dva odstotka več žensk kot moških in predstavljajo 44 odstotkov vsega delovno aktivnega prebivalstva. Vendar pa je stopnja registrirane brezposelnosti za ženske višja kot za moške. Zaradi usklajevanja družinskega življenja z zaposlitvijo so pogosteje odsotne z dela, opravijo manj nadur, so zato slabše plačane in počasneje napredujejo na delovnem mestu oziroma v karieri, kažejo podatki, ki jih je ob mednarodnem dnevu žensk, 8. marcu, objavil republiški statistični urad.
Čeprav se vsako leto rodi manj deklic kot dečkov, je žensk v skupnem številu prebivalstva Slovenije dva odstotka več kot moških, ker ženske živijo dlje. Do 58. leta starosti je žensk v Sloveniji manj kot moških te starosti, potem pa se z vsakim letom število žensk v tej primerjavi poveča. Med prebivalci, starimi 100 let ali več, je 84 odstotkov žensk, med prebivalci, starejšimi od 103 let, pa so samo še ženske.
Danes je ženska v Sloveniji v povprečju stara 42 let, kar je dobra tri leta več, kot znaša povprečna starost moškega. V povprečju je zaposlena, srednje izobražena in je vsaj enkrat rodila. Med državami EU se deklica, rojena v Sloveniji, po pričakovanem trajanju življenja uvršča na 15. mesto in lahko pričakuje, da bo med novopridruženimi članicami poleg deklic z Malte in Cipra živela najdlje.
Med vsemi samozaposlenimi je žensk v primerjavi z moškimi samo 28 odstotkov, zato pa je stopnja registrirane brezposelnosti za ženske višja kot za moške. V novembru 2005 je znašala 12,5 odstotka oziroma 3,8 odstotne točke več kot za moške. Brezposelne ženske so v novembru 2005 predstavljale dobro polovico (54,2 odstotka) vseh registrirano brezposelnih.
Po začasnih podatkih za leto 2003 je bila povprečna mesečna bruto plača ženske, ki znaša 245.000 tolarjev, za približno 18 tisoč tolarjev nižja od bruto plače moškega - to je 93 odstotkov plače moškega. Največje razlike so bile v poklicih na področju storitvenih dejavnosti, kjer je ženska prejela približno 77 odstotkov plače moškega, najmanjše pa v skupini uradnikov, kjer je bila razlika skoraj šest odstotkov v korist moškega.
Nič boljše ni v Evropski uniji
V vseh državah Evropske unije ženske prejemajo nižjo plačo kot moški. Razlike so po državah velike in se po zadnjih podatkih Eurostata gibljejo med štiri in 25 odstotkov. Slovenija se uvršča med države z najmanjšo razliko plač po spolu.
Delovno aktivne ženske so praviloma zaposlene za polni delovni čas, to je več kot 36 ur tedensko. V zadnjih letih se število delovno aktivnega prebivalstva, ki dela s skrajšanim delovnim časom, povečuje. Med delovno aktivnimi ženskami jih je bilo v drugem četrtletju 2004 tako zaposlenih že 12 odstotkov. Praviloma je to mati, ki ji država krije prejemke za socialno varnost do polne delovne obveznosti. Sicer pa 30 odstotkov delovno aktivnih žensk opravlja delo v izmenah, najpogosteje v dveh. Izmensko delo žensk je najbolj pogosto v poklicih na področju storitev.
Podatki o porabi časa prebivalcev med 20. in 74. letom starosti v 15 evropskih državah kažejo, da prebivalka Slovenije porabi skoraj osem ur za plačano in gospodinjsko delo. Več temu delu nameni le Litovka. Za prehranjevanje in osebno nego porabi, tako kot Estonka in Finka, najmanj časa, to je dve uri in osem minut, medtem ko največ časa za to porabijo Francozinje in Italijanke.
S štirimi urami in pol prostega časa, kolikor ji je na razpolago, je ženska v Sloveniji med petnajstimi državami na 10. mestu. Slovenka ima tudi 65 minut manj prostega časa od Slovenca, kar je največja razlika med prostim časom žensk in moških med vsemi državami.
Statistika kaže tudi, da večina deklet po zaključku obveznega osnovnošolskega izobraževanja nadaljuje šolanje na eni od srednjih šol, kjer pogosteje obiskujejo splošno-izobraževalne programe in programe, kjer se izobražujejo za "ženske" poklice.
Bolj pridne študentke
V študijskem letu 2004/2005 je bilo v višješolski in visokošolski študij vključenih 64.885 študentk oziroma 57,6 odstotka vseh študentov. Vsaka druga je bila vpisana na študij družboslovnih oz. poslovnih ved ali prava. Izrazito "ženski" študiji, kjer dekleta predstavljajo več kot tri četrtine vseh vpisanih, so vezani na socialno, zdravstveno in pedagoško področje.
Ženske so bolj pridne študentke, saj tako na dodiplomski kot na podiplomski specialistični in magistrski stopnji študij uspešno zaključi več študentk kot študentov: 61 odstotkov na dodiplomskem ter 54 odstotkov pri magistrskem in specialističnem študiju. Na doktorski stopnji pa se število žensk zniža - v letu 2004 je Slovenija pridobila 144 doktoric znanosti, kar predstavlja 41 odstotkov vseh, ki so tega leta doktorirali.
Po ocenah za leto 2005 ima Slovenija med vsemi državami Evropske unije najvišji, 93-odstotni delež žensk, starih od 20 do 24 let, ki imajo najmanj srednjo izobrazbo. Tudi po deležu žensk, ki nadaljujejo šolanje na višješolskih in visokošolskih programih, Slovenija presega povprečje EU 25, ki znaša 55 odstotkov, kažejo podatki statističnega urada.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.