Slovenija

Slovenski projektant mostov razkril, kateri so njegovi najljubši

Slovenska Bistrica, 26. 08. 2018 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
Maja Korošec
Komentarji
33

Ključna stvar pri mostovih je harmonija, razmišlja Marjan Pipenbaher, slovenski projektant mostov, ki je s svojim izjemnim talentom, srčnostjo in delovno vnemo predan ogromnim skulpturam že od študentskih let. Njegova dediščina, več kot 200 mostov, je cenjena in poznana po vsem svetu. A kako sploh so nastale te umetnine? Kako zraste most, ki mora biti varen, odporen na vremenske vplive in se obenem zlije še z okoljem?

Most na hrvaški polotok Pelješac, Ravbarkomanada, viadukta Peračica, mostova čez Dravo v Mariboru in na Ptuju, mostovi v Izraelu, Turčiji, Bratislavi … To je le peščica ogromnih struktur, ki bodo dolga leta pričale, da imamo Slovenci izjemnega strokovnjaka, ki zna v še tako težkih okoliščinah v naravi, poiskati in postaviti rešitev, ki skrajša pot z enega konca na drugega.

Kako se začne zgodba o mostu?

Ali se projektantu svetovnega kova ideja utrne čez noč ali gre za dolg miselni proces, s katerim si dneve in dneve beli glavo, nas je zanimalo? Prva stvar, ki se Marjanu Pipenbaherju zdi ključna, je, da začutiš prostor. Zato se vedno najprej odpravi na teren, si ogleda lokacijo in jo fotografira. "Že tam dobim predstavo. Most se mi enostavno v hipu izriše. Vidim ga, takoj ga vidim v 3D prostoru," je navdušeno razlagal, ko da ta trenutek pred njim stoji nova bodoča podoba gigantske skulpture.

Končna varianta mostu je rezultat študiranja, tuhtanja in kolebanja med petimi do dvajsetimi različicami. "Treba jih je namreč optimizirati v izvedbeno-tehnološkem in krajinskem smislu. Naletiš na probleme temeljenja in dostopov. Vse to je treba upoštevati. Ampak to je tista najlepša faza – kreativno ustvarjanje, ko stvar nastaja," je bil navdušen Pipenbaher. Ko pade končna odločitev, kakšen bo most, pride na vrsto tehnika, torej faza izpeljave. "Takrat pred tabo stoji na stotine načrtov, potem sledi gradnja in vsa tveganja, povezana z njo. Vse mora biti v redu in se ujemati. Ti si namreč odgovoren," je dodal.

Projektant mostov mora obvladati več znanj - biti le inženir je danes premalo.
Projektant mostov mora obvladati več znanj - biti le inženir je danes premalo. FOTO: Miro Majcen

'Pri snovanju mostov je treba upoštevati vedno več kriterijev'

Projektanti so postavljeni pred vedno večje izzive. Pipenbaher se zato strinja z nemškimi projektanti, ki pravijo, da je gradnja mostov kraljevska disciplina gradbeništva: "Če pogledamo zgodovino. Nove tehnologije so se vedno najprej pojavile pri mostovih, potem so se prenesle še na ostale zgradbe. Tako so nastale na primer kupole. Najprej je bil ločni most, potem so nastale kupole. Potem poševne zatege – vidite, danes na stadionih tudi 'vse visi'."

Projektiranje mostov je interdisciplinarni pristop, kar pomeni, da vključuje več znanj in ved. Ena oseba mora biti strokovnjak na več področjih. "Vedeti in znati moraš, kako objekt vključiti v prostor, pravilno moraš razumeti oviro, čez katero boš speljal most, dobro je treba poznati geologijo, konstrukcijske sisteme in tehnologijo gradnje. Treba je razmišljati o varnosti in na koncu moraš seveda narediti cenovno konkurenčen objekt," je razložil Pipenbaher, da je danes absolutno premalo, da si zgolj vrhunski inženir, sicer dobro podkovan s tehničnim znanjem.

Most na Pelješac so julija letos začeli graditi Kitajci. Dolg bo 2404 metrov. Piloni bodo iz betona, konstrukcija jeklena - višine štiri metre in pol, širine dvaindvajset metrov in pol. Glavni razponi med piloni bodo pet krat 285 metrov. Pod njim bo lahko peljala 55 metrov visoka ladja, saj bo centralni razpon tako visok. Marjan Pipenbaher

Kot projektant moraš poznati tudi zgodovino, da lahko za različne dežele konstruiraš mostove, ki so povezani z njihovo kulturo. Prav tako moraš imeti znanja arhitektov. "To je zlasti pomembno pri velikih mostovih, kjer se vse začne z razmišljanjem, kako ga sploh postaviti v prostor. Zavedati se moramo, da so mostovi ogromne skulpture. Če pogledamo samo Črni kal, ki je zgrajen iz 40.000 most na Pelješac pa iz 70.000 kubičnih metrov betona in 60.000 ton jekla. In da vse to postaviš v prostor. Na Pelješac greš prek prekrasne pokrajine, prek lepega zaliva. In ko se zazreš v to lepoto, se vprašaš: kako umestiti tako ogromen most v okolje, da se bo zlil z okoliško krajino, da bo lep, stabilen, da bo imel dovolj velike razpone, da bo šla lahko velika ladja pod njim, da bo zdržal vse sunke vetrov? Ta prostor je namreč velika kvaliteta in je nenadomestljiv, zato mora biti most čim manj moteč, predstavljati mora nek dodatek, neko dodano kvaliteto, da ne ’pokvari’ pokrajine," je razmišljal Pipenbaher in poudaril, da je ključna stvar pri mostovih, tako kot pri ostalih stvareh v življenju, harmonija.

Most za pešce in kolesarje čez Dravo na Ptuju je Pipenbaherju najbolj pri srcu, ker je tehnološko sodoben most, a v sebi nosi elemente tradicionalne arhitekture. "Enostavno sedi v prostoru," je dejal. Zanj je dobil evropsko nagrado za jeklene konstrukcije.
Most za pešce in kolesarje čez Dravo na Ptuju je Pipenbaherju najbolj pri srcu, ker je tehnološko sodoben most, a v sebi nosi elemente tradicionalne arhitekture. "Enostavno sedi v prostoru," je dejal. Zanj je dobil evropsko nagrado za jeklene konstrukcije. FOTO: Ponting

’Most je karakter človeka’

Ko Pipenbaher hodi po svetu, seveda ne more iz svoje kože, da si ne bi ogledoval mostov. "Ko ga gledaš, bereš iz njega. Most kaže karakter človeka. Točno vidiš, s kakšnim občutkom ga je kreiral, se je potrudil, ga je razumel. Vidiš tudi, kako se je nekdo trudil z nepomembnimi detajli in ni znal presoditi, kaj je pomembno in kaj ne. Ali je ograja nagnjena malo naprej ali malo nazaj, je nepomembno. Važno je, kako si ga postavil v prostor," je prepričan.

Kdo vse sodeluje pri zasnovi mostu?

Pipenbaher je pojasnil, da je to odvisno od primera do primera, predvsem pa tega, kako je neka oseba avtorsko močna oziroma si je že utrdila pozicijo. Kar pomeni, da ni nujno, da pri konstruiranju sodeluje arhitekt. "Most na Pelješac na primer nima arhitekta. Avtorja sva samo jaz in Jure Radić. Pri natečaju za avtocestni most čez Krko v Sloveniji, kjer sem zmagal, je bil sodelujoči arhitekt Janez Koželj. In zmotno je mnenje, da arhitekti delajo mostove." Premalo namreč poznajo konstrukcijske probleme. A nikoli ni dobro, če se stroke izključujejo, je prepričan Pipenbaher: "Dobro je, da je ekipa interdisciplinarno sestavljena. Treba se je pogovarjati, poslušati drug drugega." Ljudje iz različnih strok namreč k problemu pristopajo iz svojega zornega kota.

A mnogokrat v krogih mostov zmaga 'dekadenca'. "V Angliji so arhitekti izjemno močni in podajajo rešitve izgradnje mostov. In kaj se zgodi? Zmagajo na natečaju, pride izvajalec, a se na koncu izkaže, da se mosta ne da narediti. To se jim je zgodilo že trikrat," je navedel primer Pipenbaher – kaj se zgodi, če postane ena stroka dominantna. Zato meni, da se najboljši uspehi lahko žanjejo takrat, ko se stroke povezujejo in sodelujejo.

Most Nissibi čez reko Evfrat stoji na območju, kjer se najmanj trikrat na leto močno stresejo tla.
Most Nissibi čez reko Evfrat stoji na območju, kjer se najmanj trikrat na leto močno stresejo tla. FOTO: Ponting

Pet mostov, na katere je Pipenbaher najbolj ponosen

Čeprav ima vsak most šestdesetletnega projektanta svojo zgodbo in so zanj vsi nekaj posebnega, pa je v njegovi bogati zbirki pet večjih, ki jih rad omenja. Prva dva sta mostova s poševnimi zategami čez reko Evfrat v Turčiji, ki imata razpon med pilonoma, eden 380 in drugi 400 metrov. Nanju je ponosen zato, ker stojita na zahtevnem terenu: "Oba sta postavljena na močno potresnih tleh. Če bi bili taki potresi v Sloveniji, bi podrli vse stavbe. Potrese smo imeli tudi v fazi gradnje. Doživeli smo jih trikrat na leto. Ampak vse smo izračunali, vse smo predvideli," se težke gradnje spominja Pipenbaher.

Most v Izraelu prečka pokarajino, ki je zaščitena kot naravna in kulturna dediščina.
Most v Izraelu prečka pokarajino, ki je zaščitena kot naravna in kulturna dediščina. FOTO: Ponting

Tretji je železniški viadukt v Izraelu med Tel Avivom in Jeruzalemom. Gre za malo večji viadukt, kot je Črni kal. Podobno kot naš tudi ta vodi čez lepo dolino, ki je zaščitena kot naravna in kulturna dediščina. Zato je bil pravi izziv, kako veliko strukturo umestiti vanjo. "Izraelci niso dovolili, da bi ga projektiral domači projektant, ampak so ga iskali zunaj, moral je imeti reference," je ponosen Pipenbaher, da so izbrali prav njega.

Velik poudarek pri projektiranju Pelješca je bila trajnost, kar pomeni, da ob rednem vzdrževanju most lahko zdrži več kot 300 let. Sicer je njegova uradna življenjska doba 120 let.
Velik poudarek pri projektiranju Pelješca je bila trajnost, kar pomeni, da ob rednem vzdrževanju most lahko zdrži več kot 300 let. Sicer je njegova uradna življenjska doba 120 let. FOTO: Ponting

Posebno mesto ima tudi most na Pelješac, saj je Pipenbaher imel pri projektiranju veliko svobodo. Lepo se mu tudi zdi, da so Hrvati upoštevali idejo, da na obeh koncih postavi razgledno ploščad s parkirišči. Zdi se mu namreč, da bo za ljudi prijetno, ko se bodo ustavili, si vzeli čas, se zazrli v prekrasen zaliv in gledali v most, ki so ga mnogi označili, da je prava estetska mojstrovina. "Lepota tega mostu je v tem, da je tako velik, hkrati pa je nežen in ima filigransko strukturo. To nista dva ogromna pilona, ki prebijeta prostor, ampak most ostaja linearen. Most torej ni ogromna vertikala, ampak se stopi v tem prostoru," vidi svojo stvaritev Pipenbaher. Največja problema, ki ju je moral upoštevati pri projektiranju, pa sta bila potresna in vetrna obremenitev.

Zadnji pa je 600-metrski viadukt s 75 metrov visokimi stebri na severu Alžirije, ki je speljan prek suhe doline, za katero je značilno, da jo pogosto zalijejo hudourniki. "15 let so poskušali zgraditi ta most, a nikoli niso prišli niti do konca s projektnimi rešitvami, kaj šele do same izvedbe, tako zahtevna je geologija na tem področju," je povedal Pipenbaher. Viadukt še danes ni dokončan, prišli so le do stebrov, saj je šel Viadukt Zagreb, ki ga je gradil, v stečaj. Dela bodo zaključili Italijani.

In vsak most mora imeti dušo. "Tudi če je majhen ali pa ga izvajalec slabo plača, moraš vanj vložiti največ, kar lahko. Ker ni lepšega občutka, kot če se po nekaj letih zazreš vanj in rečeš: prav nič na njem ne bi spremenil," je misli sklenil mojster in umetnik gigantskih skulptur.

  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni

KOMENTARJI (33)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

biggbrader
27. 08. 2018 13.09
+14
Vse čestitke. A kaj ko za mesečnike to predstavlja samo izgubo - izvoz znanja in tehnike.
Eurojackpot
27. 08. 2018 12.18
+12
Pohvala! Lepo, da ste našli kostruktorja. Pri nas se ponavadi piše samo o arhitektih, ki so jih narisali. Npr. o Gabrijelčiču in njegovih mostovih, kot da jih je naredil lastnoročno.
Lajnaa
27. 08. 2018 10.19
-3
Super, samo da ne zamenja harmonijo za harmoniko.
Crotop
26. 08. 2018 21.59
+14
anakondabox
26. 08. 2018 20.41
-11
Po mojem osebnem mnenju je bistvena nosilnost in konstrukcija. Lepota, ki odzvanja v harmoničnih tonih je postranskega pomena. #harmonijajeglasba
detel52
26. 08. 2018 19.44
+0
brv je rešitev,to pa ja,
JE-BI-GA
26. 08. 2018 18.14
-19
Kaj ??? Kučana pa nihče ne omeni, strokovnjaka za komuniste in pralca možganov .......
biggbrader
27. 08. 2018 13.10
+0
Naredil je nov most: od levice do extra levice.
Aijn Prenn
26. 08. 2018 17.19
+40
En takle mojster je vreden za pet vagonov politikov.
Aijn Prenn
27. 08. 2018 11.25
+8
Pahor mi je dal minus takoj, ko je pršu na šiht... ;-))
pennywajz
26. 08. 2018 17.16
-18
Ne vem, ce je Ravbarkomanda ravno "referenca", s katero bi se hvalil
biggbrader
27. 08. 2018 13.12
+9
Na slabo izvedbo na račun nekaj hiš v okolici, katere so postavili takratnim političnim veljakom (in še sedanjim, seveda), Marjan P. res nima vpliva.
Principat
26. 08. 2018 14.16
+36
meni je najljubša brv , sicer malo širša 1m , ki sem jo postavil čez bljižni potok pred 40 leti in jo danes uporabljajo pohodniki in kolesarji , dobil pa sem kazen motenja državne posesti v današnji sloveniji leta 1993 , lepo vzdržujem , plačal kazen kljub 6 dokazovanjem in celo ugovorno-protesnim pismom ,, pametna novopečena inšpektorica in tedanji sodnik , danes masten desnosučni advokat so tulili na vse rogove , prestala je vse nalive , hudourne navale , drugo leto jo bom ponovno saniral , mogoče bom sedaj potreboval že kakšno mlajšo pomoč in upam , da mi desnjaki ne bodo spet delali preglavic , kajti zmeraj se ob volitvah spotikajo v mojo brv brez utemeljenih trditev , odstranitve pa ne upajo izvest
deltex
26. 08. 2018 15.29
+16
Čestitke za projekt, na nekoristne politike pa se nikar ne oziraj in še kaj postavi...no, jaz sem na potočku postavil kot da vodni mlinček za okras. Zaradi več napak pri projektiranju je zdržal do prvega večjega dežja, približno deset dni...J Zdaj raje počnem povsem druge stvari...
polletje
26. 08. 2018 13.30
+15
Dober članek.
deltex
26. 08. 2018 12.12
+64
Pohvale uredništvu za kvalitetno serijo člankov o gradnji mostov in viaduktov. Našli ste kompetentnega strokovnjaka, ki laikom na preprost način razloži kompleksne zadeve. Takih vsebin primanjkuje, zato jim posvetite še več pozornosti, bebavo politiko pa dajte malo na stran....
Principat
26. 08. 2018 14.18
+11
Žac
26. 08. 2018 11.46
+40
Prebral sam ta članek. Lepo napisano. Nisem vedel do zdaj da ima takšno pomembno vlogo pri mostu na Pelješac. Vzel sam si časa in malo prelistal kaj si mislijo o tem da jim projektira most na Hrvaški,Slovenec. Nisem zasledil nobeden komentar na to temo. A piše se dosti. Slovenci,zamislite se malo. In vprašanje. Kaj bi se tu dogajalo da je tu obratno? Tu bi bile cele gasilske veselice na to temo. Kdaj vam bo jasno da se Hrvati sploh ne obrenjujejo z vami? To je zraslo v vaših glavah. Temu človeku želim še nešteto mostov v življenju. Vidi se da je strokovnjak na tem področju. Bravo.
Principat
26. 08. 2018 14.23
+17
Viktor Markelj in Peter Gabrijelčič sta z inovativnim projektom zmagala na mednarodnem konstruktorsko-arhitekturnem natečaju leta 2005 z mostom čez Savo v beogradu in tudi 2012 je bil odprt in ponos srbije in beograda
Chatefucio
26. 08. 2018 11.42
+37
No na take smo lahko ponosni, v Slo se skiriva kar neki takih biserov ki uspevajo na mednarodni ravni, pa se sploh ne ve za njih. Respect.
aaabbbcccddd
26. 08. 2018 10.25
-22
“Most bo visok 4,5 m, pod njem pa bo lahko peljala 55 m visoka ladja.” ???
tarzan13
26. 08. 2018 10.44
+11
pekoči paradižnik
26. 08. 2018 11.03
+8
Ja, kaj ti ni jasno? Ne veš kaj je višina mostu?.. ne razumeš napisanega? Potem ne komentiraj, sploh pa ne z negativnim prizvokom!
aaabbbcccddd
26. 08. 2018 11.51
+1
Jezesna vasa nezmotljiva visokost, se opravicujem za napako ;)
Farming Papo17
26. 08. 2018 09.46
+33
Bistričani smo ponosni na njega.
brabusednet
26. 08. 2018 09.11
+56
Vidiš taki strokovnjaki pa nečejo v politiko,zakaj?Verjetno nimajo želodca,da bi se podali v to Slovensko greznico.
antilevi?ar
26. 08. 2018 09.10
-31
Aja? In prostor je lahko kaj drugega kot 3D prostor?
Haralmaan
26. 08. 2018 09.44
-7
antilevi?ar
26. 08. 2018 17.29
+1
peregrinus
26. 08. 2018 09.09
+21
Pelješac ni otok!
METKA102
26. 08. 2018 08.24
+102
Pišite več o takšnih ljudeh, kot je g. Pipenbaher, ki so res strokovnjaki in so naredili veliko koristnega za vse nas. Razen tistih iz stroke, jih premalo poznamo tudi po vaši zaslugi. Za današnji prispevek pa pohvaljeni.
ivan res grozni
26. 08. 2018 09.01
+62
Se zelo strinjam. Slovenci radi kritiziramo, da bi pa pisali o dosežkih lastnih ljudi pa redko. Avstrijci se hvalijo, tudi kadar nimajo nič za pokazati.
pekoči paradižnik
26. 08. 2018 11.00
+18
Slovenec ti bo odpustil vse, samo uspeha ne!