
Minister za notranje zadeve Dragutin Mate je v državnem zboru (DZ) na javni predstavitvi mnenj o ustavnem zakonu poudaril, da predlagani ustavni zakon sistemsko in celovito ureja vprašanje t.i. izbrisanih. "Vse krivice je treba odpraviti, ampak individualno, od primera do primera," je dejal.
Mate je dejal, da v ustavnem zakonu predlagajo, da se status tujca podeli za nazaj, "a ne avtomatično, ampak od takrat, ko so vložili prošnjo". Prepričan je, da je sedanja vlada naredila velik korak naprej s tem, da ni skušala problema rešiti s parcialnimi rešitvami, ampak skuša celovito urediti to vprašanje.
"Menimo, da je to treba narediti z ustavnim zakonom, ne zato, da bi obšli odločbo ustavnega sodišča, ampak ker je vsa osamosvojitev Slovenije potekala na osnovi ustavnih zakonov," je pojasnil in dodal, da je bila na osnovi navedenih ustavnih zakonov sprejeta zakonodaja, ki je opredeljevala, na kakšen način se oblikuje državljansko telo in zakonodaja o tujcih.
Zelo ugodni pogoji za državljanstvo
Minister je dejal, da je zakon o državljanstvu omogočal prebivalcem drugih republik nekdanje Jugoslavije pridobivanje slovenskega državljanstva po izjemno ugodnih pogojih, pri čemer je bil pogoj stalno prebivališče v Sloveniji na dan 23. decembra 1990.
"Ta možnost je bila dana vsem," je zatrdil in dodal, da je tako pridobilo državljanstvo 171.132 oseb. Po njegovih besedah so ti ohranili državljanstvo, ki so ga imeli prej.
Minister je dejal, da težko sprejme trditve, da osebe, ki si niso uredile statusa, niso bile obveščene o potrebi po ureditvi statusa v osamosvojeni Sloveniji. "Mogoče je bil kdo, ki ni bil popolnoma obveščen, ampak je večina vedela," je poudaril in pojasnil, da so jih o tem obveščali tudi mediji.
Dodal je, da je bilo o tem obveščenih 171.000 oseb, ki so si pridobili slovensko državljanstvo, medtem ko je tistih, ki trdijo, da niso bili obveščeni, 18.000. Po Matejevih besedah je veliko teh oseb zapustilo Slovenijo.

Vsi niso uredili statusa
Mate je povedal, da je bil 26. februarja 1992 sprejet zakon o tujcih, ki je določal, da so si morali vsi, ki niso bili državljani, urediti status tujcev. "Po tej zakonodaji je bilo potrebno, da si te osebe aktivno uredijo pravice," je poudaril in dodal, da so si "nekatere osebe ta status uredile, nekatere ne".
Mate je tudi dejal, da ne pretirava glede odškodnin. Pojasnil je, da imajo na ministrstvu spisek ljudi, ki zahtevajo odškodnine. "Največji zahtevek je malo več kot 500.000 evrov, najmanjši 41.729 evrov," je zatrdil in pojasnil, da nekateri sodni postopki glede odškodnin že tečejo in da so že bile izdane zavrnilne sodbe.
Minister je dejal, da vlada v ustavnem zakonu predlaga, da zahtevkov za odškodnine ne bi bilo mogoče vlagati. Dodal je, da so pripravljeni, če bi se ta rešitev izkazala za pravno sporno, to spremeniti tako, da bi se zahtevki za odškodnine lahko vlagali, a bi se odškodnine omejile na razumno mejo.
Opozoril je, da je leta 1991 Slovenija izgubila 20-milijonski trg in da so mnogi delavci ostali brez služb, tudi slovenski državljani, ne samo tujci. "Tukaj pa so zahtevki za odškodnino zato, ker je nekomu propadlo podjetje," je dodal.




























Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.