Mramor: Davčnih sprememb letos ne bo

"Vsi odzivi so bili razmeroma negativni," je danes povedal finančni minister Dušan Mramor. Kot je pojasnil, si praktično vsi želijo ohranitev olajšav, sindikati pa tudi zelo nasprotujejo predlaganemu nagrajevanju uspešnosti, saj v tem primeru ne bi bilo dvostranskih dogovorov med delodajalci in zaposlenimi.

Največ pripomb pa se je nanašalo na predlagane spremembe pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov. Po predlogu naj bi se namreč stopnja davka za dobičke iz kapitala nič več postopno zniževala, pač pa bi ves čas imetništva ostala pri 25 odstotkih.

Sprememb pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov ne bo, je obljubil Mramor. "Glede ostalih sprememb pa smo se odločili, da jih letos še ne bomo predlagali, ampak si bomo vzeli čas in iskali rešitve, ki bi bile sprejemljive tudi za gospodarstvo," je povedal. "Če jih bomo našli, jih bomo našli, če ne, jih pač ne bo," je dodal.

Mramor, ki je bil gost na kongresu Združenja delodajalcev Slovenije, je zatrdil, da so sporne predloge davčnih sprememb pripravili zaradi gospodarstva. A ob tem je zbrane opomnil, da javnofinančne konsolidacije, h kateri se je Slovenija zavezala do leta 2020, pač ni mogoče doseči le z zniževanjem davkov.

Zavrnil je očitke predsednika Združenja delodajalcev Slovenije Milana Lukića, da vlada ne spoštuje socialnega sporazuma. V socialnem sporazumu je zapisano, da se bo pri davčnih spremembah iskalo prestrukturiranje davkov. "To pomeni, da nekje zmanjšaš, drugje povišaš," je dejal in ponovil, da prostora za nominalno zniževanje davkov ni.

Lukić je bil zadovoljen, da se Mramor ni odločil vztrajati s predlaganimi davčnimi spremembami, pri katerih po njegovih besedah ni bil upoštevan niti en predlog delodajalcev. "Tako nam bo dana možnost, da sodelujemo pri pripravi novih predlogov," je dejal. Bistvena se mu zdi predvsem razbremenitev stroškov dela.

Najpomembnejša je uvedba socialne kapice, in sicer kot protiutež redefiniciji minimalne plače, je dejal direktor podjetja Sinet Stojan Binder. Umaknjeni predlog sprememb davčnih zakonov pa je ocenil z besedami, da bi šli v smeri poslabšanja pogojev gospodarjenja.

Zakaj si delodajalci želijo spremembe pri stroških dela, je ponazoril direktor družbe Union hoteli Tomislav Čeh. "Imamo 260 zaposlenih, od teh je polovica zaposlenih za določen čas, ter 40 študentov," je dejal in vprašal :"Je to normalno?" Kot je pojasnil, zaposlujejo študente zato, ker nimajo možnosti, da se otresejo zaposlenih, ko se trg ohlaja. "Potrebna je reforma, ki pa je v tej državi ne bomo dočakali," je dejal.

Delodajalci bi zgornjo mejo za plačilo prispevkov za socialno varnost postavili pri 3,5-kratniku povprečne plače v Sloveniji. Tako bi se obremenitev tistih z najvišjimi plačami znižala, vendar je državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar Erman opozorila, da bi to pomenilo kar velik izpad prihodkov, še posebej za pokojninsko blagajno. Poseg bi torej imel pomembne javnofinančne posledice, ki jih je treba nasloviti, je dejala.

Umik podpira tudi koalicija

Umik predlogov davčnih zakonov za prvaka DeSUS Karla Erjavca in predsednika SD Dejana Židana ne pomeni nezaupnice finančnemu ministru Dušanu Mramorju, ki predloga ni uskladil z gospodarstveniki in ne s koalicijo. V obeh strankah se z umikom strinjajo. Mramorjevega predloga sicer ni podprla tudi SMC, katere minister je.

"Mramor je najprej strokovnjak in šele nato politik, kar se mu pogosto pozna," je v izjavi novinarjem dejal Erjavec, ki se mu zdi najboljše, da se ne dela sprememb pri davkih.

"Reform se ponavadi kar bojim, ker vedno prinašajo kaj slabega, ne samo za gospodarstvo ampak tudi za delojemalce," je pojasnil Erjavec. Po njegovem mnenju je zato najboljše, če to področje pustijo takšno, kot je, saj bi nepremišljene reforme prej škodile kot koristile.

A po Erjavčevih ocenah ne gre za nezaupnico Mramorju, ki je pač s predlogom poskusil. Mramor je potrpežljiv oz. ga potrpljenje ne mineva, je dejal in dodal: "Res pa je, da želi pogosto uveljaviti svojo vizijo, zato njegovi predlogi pogosto niso realizirani."

Je pa predsednik stranke DeSUS v Mramorja uperil prst zaradi demografskega sklada, ki bi moral biti po njegovih besedah predlagan že do konca leta. Zapletlo se je na ministrstvu za finance, katerega predlog DeSUS ne podpira, zato bo stekel nov krog pogajanj, je pojasnil Erjavec.

Dodal je, da predloga zakona o demografskem skladu še ni, ker Mramor vztraja pri svojem konceptu, DeSUS pa pričakuje, da bo pripravil takšen predlog zakona, ki bo v skladu s koalicijsko pogodbo.

Tudi Dejan Židan iz SD umika predloga davčnih zakonov ne vidi kot poraz finančnega ministra. "Predlog je verjetno uskladil v neki svoji skupini in ga dal v vpogled širši javnosti, ki pa hoče nekaj drugega," je v izjavi novinarjem spomnil Židan. Umik se mu zdi zato korekten. Ob tem priznava različne poglede strank na davčno politiko.

Predlog davčne reforme namreč pripravlja tudi skupina, v katero so koalicijske stranke predlagale svoje predstavnike. Židan si želi, da skupina dokonča svoje delo in pripravi predlog, ki ga mora posvojiti finančno ministrstvo.

Sicer pa je tudi SD predstavila svoje predloge davčnih sprememb, o katerih bo v soboto razpravljala konferenca stranke. Ob tem je Židan poudaril, da imamo v Sloveniji tako nizko obdavčitev dobičkov, "da nas marsikdo smatra za davčno oazo, kar je povsem nepotrebno, po drugi strani pa smo preveč obremenili ljudi".

Židan si zato želi, da bi spremembe na davčnem področju, ki pa morajo biti usklajene s socialnimi partnerji, vodile v zmanjšanje obremenitev zavezancev. To bi po njegovem mnenju najlažje storili s spremembo dohodninske lestvice.

Tudi državi bi moralo biti v interesu, da ljudje živijo bolje, saj lahko v primeru, da imajo več, tudi več trošijo, je pojasnil.
Tako se mu ne zdi potrebno, da so z 41 odstotki dohodnine obdavčeni tisti z 18.000 evri bruto letnih prihodkov. V SD predlagajo zvišanje te številke na 50.000 evrov, poudarjajo pa tudi, da razbremenitev na eni strani pomeni nujnost obremenitve na drugi, sicer bi, tako Židan, ustvarili novo proračunsko vrzel.

Tudi pri polemikah glede minimalne plače si Židan želi, da bi socialni partnerji zajeli sapo in pazili, da s svojimi izjavami in ukrepi ne poslabšujejo negativnega trenda v razpoloženju v Sloveniji. "Čas je, da stanje umirimo in naredimo več za družbeni dialog," je dejal.

"Nikakor ne gre za nezaupnico, gre za to, da se uveljavi najboljše možnosti predvsem za gospodarstvo," pa je dejala poslanka SMC Urška Ban. Ker so predlogi davčnih sprememb trčili na široko nasprotovanje, se ji zdi prav, da se o njih opravi še dodaten razmislek ter poišče najbolj sprejemljive rešitve za gospodarstvo.

Novih davkov v SMC ne podpirajo. "Smo za prestrukturiranje davčnih obremenitev v danih finančnih okvirih, tu pa bo moralo glavno povedati prav gospodarstvo," je dejala Banova.

NSi ponuja svojo rešitev

Ker je celotno gospodarstvo zavrnilo predlog davčnih sprememb, ki so ga pripravili na finančnem ministrstvu, v NSi vladi v razmislek ponujajo svoje predloge za znižanje davkov. Te so namreč podprle vse delodajalske organizacije, zato bi jih veljalo vzeti vsaj za osnutek, pravi vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin.

Pet predlogov za nižje davke, s katerimi bi izboljšali življenjski standard državljanov ter obenem pomagali gospodarstvu, je NSi predstavila junija. Med njimi so uvedba spodnje meje za plačevanje socialnih prispevkov, razširitev dohodninskih razredov, znižanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb ter znižanje davka na božičnico.

"Naš predlog davčne reforme je v korist gospodarstva," je v današnji izjavi novinarjem v DZ dejal Tonin. Kot je dodal, bi ga lahko ministrstvo za finance vzelo za osnutek ter ga skupaj s poslanci NSi in drugih strank uskladilo do te mere, da bi prejel večinsko podporo v DZ.

Predlogi sprememb davčnih zakonov, ki jih pripravljajo v NSi, bi bili lahko zreli za vložitev v zakonodajni postopek v desetih dneh. Zato je zdaj po Toninovih besedah pravi trenutek, da se vloži še kakšen napor v usklajevanja.

Ob tem je spomnil, da je NSi svoje predloge predstavila vsem socialnim partnerjem in medtem ko sindikati niso bili najbolj navdušeni, pa so jih podprle vse delodajalske organizacije. "Naši predlogi so korak naprej, saj so predstavljeni in jih gospodarstvo tudi podpira," je dodal.