Gospodarska rast naj bi dosegla 3,1 odstotka, kar je 0,6 odstotne točke manj od predvidene v jesenski napovedi urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR).
Predlog rebalansa tako določa, da se letošnji proračunski primanjkljaj zviša za 15,7 milijarde tolarjev na 70,5 milijarde tolarjev. Tako kot lanski ima tudi letošnji rebalans proračuna vgrajeno varovalko v obliki fiskalnega stabilizatorja v višini 15 milijard tolarjev. Za toliko lahko vlada zviša proračunski primanjkljaj, če bi se splošni gospodarski položaj dodatno oz. nepričakovano poslabšal.
"Izredno pomembne bodo odločitve v zvezi s spremembami proračuna za leto 2004, saj bomo tedaj del proračunskega denarja morali nakazati v Bruselj, od koder pa bo pritekli nazaj za druge namene kot letos. Brez zelo skrbnega prestrukturiranja proračunskih odhodkov bi bili prizadeti najbolj pomembni programi, ali pa bi se zelo povečal strukturni primanjkljaj proračuna, ki se zdaj giblje okoli enega odstotka bruto domačega proizvoda (BDP)," je na seji državnega zbora opozoril Mramor.
Pričujoči predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna je Mramor umestil v okvir varčevalnih ukrepov, ki jih vlada postopno uvaja na različnih področjih. Poudaril je, da vlada z njim ne želi v celoti prenesti bremena ekonomskega šoka v obliki stagnacije in recesije v tujini na dodatni proračunski primanjkljaj, temveč predlaga njegovo povečanje le za 0,3 odstotka BDP. "Uskladitev preostanka izpada prihodkov se bo izvedla z znižanjem odhodkov, je dejal Mramor.
Do konca leta 2004 si je vlada zastavila ambiciozen cilj - znižati stopnjo inflacije na približno štiri odstotke do konca leta 2004. Načrtuje pa tudi davčno reformo, s katero si želi doseči razbremenitev obdavčenja dela ter povečanje davčnih obremenitev kapitala, hkrati pa pravičnejši in preglednejši ter EU prilagojen davčni sistem, ki bo spodbujal investicije in omogočal hitrejšo rast.
Inflacijo lahko po Mramorjevih besedah znižajo le z deindeksacijo. "Vendar mora biti ta izvedena na način, da v začetnem kratkem obdobju ne bo prizadela socialno najšibkejših, ki pa bodo imeli na dolgi rok od nje največ koristi." Pomembni koraki v tej smeri so po trditvah finančnega ministra že bili storjeni: z odpravo indeksacije v računovodstvu, ukinjanjem temeljne obrestne mere, s socialnim sporazumom, ki eskalacije plač v Sloveniji ne veže več na inflacijo, s prepovedjo indeksiranja pogodb, ki jih sklepa država, je naštel Mramor.
