Evropska komisija v jesenski gospodarski napovedi tako kot slovenske oblasti predvideva, da bo javnofinančni primanjkljaj Slovenije letos nižji od treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila. Za naslednje leto pa Sloveniji napoveduje 2,3-odstotni primanjkljaj, je spomnil minister.
To je po besedah finančnega ministra Dušana Mramorja povsem v skladu s tem, kar predvidevajo slovenske oblasti. "Pravzaprav je to izjemno pomemben korak k stabilnosti javnih financ, ki pomeni z vidika gospodarstva bistveno boljše gospodarsko okolje zaradi boljših bonitet Slovenije in tudi, da se bo začel javni dolg zmanjševati in s tem manj obremenjevati mlajše generacije," je dejal.
"Smo na pravi poti," je izpostavil minister, a obenem opozoril, da se z ustavitvijo postopka zaradi presežnega primanjkljaja Slovenija premakne iz korektivne v preventivno fazo procesa. Ta faza je po njegovih besedah izjemno zahtevna, saj bo morala Slovenija do leta 2020 vsako leto zmanjševati primanjkljaj za določen odstotek in potrebni bodo veliki napori.
V preventivni fazi komisija pozorno spremlja uresničevanje srednjeročnega proračunskega cilja, ki je v primeru Slovenije popolnoma uravnotežen proračun. Pri zasledovanju tega cilja, ki naj bi ga dosegla leta 2020, bi morala Slovenija v prihodnjem letu doseči 0,6-odstotni fiskalni napor. Komisija ocenjuje, da obstaja precejšnje tveganje, da tega ne bo storila.
Mramor ob tem poudarja, da je leto 2016 zagotovo razmeroma tvegano leto, saj je precej neznank. "Vendar mi ocenjujemo, da je ta 0,6-odstotni napor dejansko dosežen s tem, kakšen proračun trenutno imamo, tako vseeno menimo, da smo na pravi poti in da bomo tudi v letu 2016, tako kot v letu 2015, izpolnili pogoje iz pakta stabilnosti in rasti, s tem pa tudi ustavo in zakon o fiskalnem pravilu," je poudaril.
Slovenija bi morala v skladu z evropskimi priporočili vzpostaviti tudi fiskalni svet, ki bi bdel nad uresničevanjem fiskalnega pravila oziroma srednjeročnega proračunskega cilja. V komisiji pričakujejo, da bo to storila do spomladi. "Prvi razpis ni bil uspešen, sedaj je odprt drugi razpis in upam na najboljše," je to vprašanje danes komentiral Mramor.
Minister je v začetku meseca izpostavil, da so finančni ministri unije pozvali k prožnosti pri odločanju o porabi evropskih sredstev v pomoč državam, ki se soočajo z izjemnim migracijskim tokom. Danes je ocenil, da so bili sklepi finančnih ministrov razmeroma dobro uresničeni v proračunskih pogajanjih, ki so se končala pred desetimi dnevi.
"Dve milijardi sta bili rezervirani na fleksibilen način za begunsko krizo, tako da pričakujemo nadaljnje pogovore o tem, kateri stroški so upravičeni in kateri ne. Menim, da smo na dobro poti, da bi lahko precejšen del tudi naših stroškov v zvezi z migracijami pokrili z evropskimi sredstvi," je pojasnil minister.
KOMENTARJI (93)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.