'Mreža javnih zdravstvenih zavodov bi se lahko sesula že v času te vlade'

"Zdravniki v Sloveniji odhajajo iz zdravstvenih domov. Pred našim zdravstvom je velika težava. Če se bo ta trend nadaljeval, se bo mreža javnih zdravstvenih zavodov sesula," so prepričani v civilni iniciativi Glas ljudstva. Pravijo, da bi se to lahko zgodilo že v času trenutne vlade.

Ob tem so navedli, da je v lanskem letu javne zdravstvene domove zapustilo 20 družinskih zdravnikov, zaradi česar je več tisoč oseb ostalo brez izbranega osebnega zdravnika. Civilna iniciativa je ob tem zelo kritična tudi do trenutnih vladnih potez na področju zdravstva. "Prepričan sem, da gre za organiziran napad na zdravstveni sistem z namenom privatizacije," je dejal nekdanji minister za zdravje in predstavnik iniciative Dušan Keber.

Če ima vlada resničen namen obraniti javno zdravstveno mrežo pred popolnim razsutjem, mora problematiko koncesionarstva nasloviti nemudoma, menijo v civilni iniciativi. Med drugim pričakujejo izenačitev položaja koncesionarjev in javnih zdravnikov. Keber je namreč na novinarski konferenci poudaril, da je bilo podeljevanje koncesij zamišljeno z namenom povečanja dostopnosti do zdravnikov v oddaljenih krajih, a da se dogaja ravno obratno.

Da njihovi očitki ne letijo na posamezne zdravnike, ki imajo pravico, da si v določenih okoliščinah izberejo način, ki jim prinaša čim boljši zaslužek, je še poudaril nekdanji zdravstveni minister. Je pa kritičen do vlade, ki po njegovih besedah podobno kot prejšnja vlada koraka po poti neoliberalne politike.

Spregovoril je tudi predstavnik iniciative Jaša Jenull, ki pravi, da je težava zlasti, ker javni zdravstveni zavodi opravljajo številne storitve, ki jih posamezni koncesionarji nikoli ne morejo nuditi in jih tudi nočejo nuditi, saj je namen posameznega koncesionarja, da deluje s profitom.

Kot primer je omenil podjetje Studio R, ki da je kot posledica Uredbe o neomejenem financiranju koncesionarskih storitev v preteklem letu potrojilo obseg svojega delovanja in iz javnih zdravstvenih domov zvabilo šest zdravnikov (štirje med njimi naj bi prišli iz ZD Ljubljana).

Odhodi družinskih zdravnikov med koncesionarje

Studio R je leta 2019, kot so navedli v Glasu ljudstva, obravnaval okoli 1800 pacientov oz. 2600 količnikov. Že s tem so sicer presegli normativ 1895 količnikov, mejo, nad katero zdravniki lahko odklonijo nove paciente. ZZZS mu je takrat dodelil sredstva za program enega tima, so še sporočili v civilni iniciativi. Po podatkih Erarja je Studio R od ZZZS za leto 2019 prejel 196.631,16 evrov prihodkov. 

Od takrat pa je raslo število zaposlenih in tudi višina prihodkov. Leta 2020 je, kot so navedli v iniciativi, Studio R pridobil program v višini 3,65 tima in začel delovati na treh lokacijah (Horjul, Vrhnika, Komenda). V januarju 2022 je imel 6538 pacientov ali 1790 na tim. V drugi polovici istega leta je pričel naglo povečevati sprejemanje novih pacientov in jih do konca leta podvojili.

Samo v letošnjem januarju naj bi vpisali dodatnih 2566 pacientov, s čimer jih sedaj obravnavajo že 14.390. Pregled njihove spletne strani kaže, da trenutno zaposlujejo 13 specialistov družinske medicine (trije med njimi trenutno še nimajo možnosti izbire) in eno specialistko medicine dela, prometa in športa.

Kaj pa prihodki? Tudi ti so se pričakovano zvišali. Le v januarju 2023 je Studio R od ZZZS prejel 151.071,54 evra; nekoliko manj je prejel za celotno leto 2019. S trenutnim številom opredeljenih pacientov bo družba v letošnjem letu od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ZZZS po podatkih iniciative prejela skoraj dva milijona evrov.

Za delo v Studio R specializantom več kot 4000 evrov bruto?

Jenull je ob tem opozoril na povezavo med solastnikom družbe, pravnikom Gorazdom Pereničem in Sindikatom družinskih zdravnikov Praktik.um, ki ga vodi Igor Muževič. Slednji je tudi eden pomembnejših glasov, ki poziva k spremembi, da lahko koncesionarji prejmejo plačilo za vse opravljene storitve, brez omejitev. Glede na podatke v Ajpesu je Perenič prek svojega podjetja Persvet tudi 20-odstotni lastnik Studia R. Po besedah Jenulla pa je slednji svoje pravne storitve nudil tudi sindikatu.

Muževič je medtem članom sindikata posredoval oglas za zaposlitev v ordinacijah podjetja Skupinska praksa v Horjulu, Komendi in na Vrhniki.  In kaj naj bi v njem ponujal? 58. plačni razred oz. plačo v višini 4118 evrov bruto, tridnevni delavnik v ordinaciji, en dan projektnega dela od doma, en delovni dan po lastni izbiri in "kopico drugih ugodnosti".

Ob tem naj bi zapisali še, da "zakonska ureditev predstavlja nepošten pritisk na mlade zdravnike in jih priklepa k določenemu izvajalcu ali regiji. Ne skrbite, mi bomo prevzeli vašo obveznost in uredili vse potrebno za prehod."

Studio R je sicer osemodstotni lastnik podjetja Skupinska praksa, Perenič pa štiriodstotni, kažejo podatki Ajpesa.

'Priložnost smo želeli ponuditi mladim, ki so neobremenjeni z dolgoletno prisotno korupcijo'

Na tiskovno konferenco civilne iniciative so se že predhodno odzvali v podjetju Studio R. Čeprav so veseli, da se v javnosti govori o slovenskem javnem zdravstvu in skrbi za paciente, pa jih skrbi, da se ljudje, "ki so v zadnjih desetletjih opravljali najpomembnejše funkcije v javnem zdravstvu in so neposredno osebno odgovorni za katastrofalno stanje, v medijih pogosto pojavljajo kot veliki poznavalci in v resnici širijo napačno sliko javnega zdravstva".

Ostro nasprotujejo "zavajanju javnosti s strani različnih 'poznavalcev'". "Pri tem ne želimo soditi, ali gre kljub dolgoletnemu delu v zdravstvu pri teh posameznikih za nestrokovnost, nedelavnost ali koruptivnost. Rezultat za paciente je enak – slabo dostopno javno zdravstvo," dodajajo. Ter da so ti ljudje desetletja zasedali visoke položaje v javnem zdravstvu, prejemali visoke javne plače, svojega dela pa da niso opravljali dobro ter da so se raje posvečali zasebnim zaslužkom in osebni promociji. "Javno zdravstvo, za katerega vodenje in razvoj so bili plačani, pa je vmes nezadržno propadalo," so zapisali.

Zato so želeli v Studiu R priložnost ponuditi mladim, ki so "neobremenjeni z zagovarjanjem napak dolgoletnih karier in neuspešnih sistemov, neobremenjeni z dolgoletno prisotno korupcijo". "Polni sodobnega znanja in mladostne zagnanosti," so dodali.

Ministrstvo za zdravje: Takojšnja ukinitev koncesij bi pripeljala do zloma zdravstvenega sistema

Na ministrstvu za zdravje se zavedajo, da je treba okrepiti javne zdravstvene zavode, zaposlene v zdravstvu pa stimulirati, da ostanejo v matičnih ustanovah. Ob tem opozarjajo, da bi takojšnja ukinitev koncesij pripeljala do zloma zdravstvenega sistema, so zapisali v odzivu na kritike iniciative Glas ljudstva.

Poudarjajo, da izključno javni zdravstveni zavodi v tem trenutku ne morejo pokriti potreb pacientov. Nova zdravstvena reforma pa bo po njihovih besedah začrtala jasno in strogo ločnico med javnim in zasebnim zdravstvenim sistemom ter naslovila spremembo financiranja zdravstvenega sistema in ukinitev koncesij.

Prva koraka do transparentnega in dostopnega zdravstvenega sistema za vse pa sta digitalizacija zdravstva in strukturna reforma Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. "Samo zaporedni koraki in celovite rešitve nas bodo namreč lahko pripeljali do končne rešitve problema in reforme, na katero smo čakali dolgih 30 let," so zapisali na ministrstvu.

O odhodu iz javnega zdravstva od začetka lanskega leta razmišlja polovica zdravnikov

Zdravniška zbornica Slovenije je v odzivu kot skrb vzbujajoč podatek navedla, da zaradi pomanjkanja zdravnikov in posledično prekomernih obremenitev o odhodu iz javnega zdravstva po podatkih ankete iz začetka lanskega leta razmišlja polovica zdravnikov, ki si želijo predvsem boljše organizacije dela, omejitve dela na zakonsko določenih 48 ur tedensko ter več spoštovanja in razumevanja nadrejenih.

Rešitev za ohranitev javnega zdravstva vidijo predvsem v zmanjšanju administrativnih obremenitev, informatizaciji, spremembah organiziranosti zdravstvenega sistema in v povečanju števila zdravnikov. Teh v Sloveniji po zadnjih podatkih manjka 1400, da bi dosegli evropsko povprečje. Največji manko beleži Slovenija prav na področju družinske medicine.

Največji izziv tako predstavlja ohranitev in povečanje delovnih mest v t. i. težki medicini, kjer je delo bolj zahtevno in je potrebno dodatno izobraževanje. Mlade zdravnike je zato treba motivirati, da se ne bodo odločali za lažja delovna mesta v Sloveniji in tujini, ki so obenem lahko tudi bolje plačana, do česar že prihaja.

Ob tem so v zbornici navedli, da zdravniške organizacije opozarjajo na pomen nacionalnega načrta kadrovskih virov v zdravstvu in sprejetja sistemskega zakona o plačah v zdravstvu ter posodabljanja standardov in normativov, ki dajo zdravniku dovolj časa za strokovno in pacientu prijazno obravnavo. To je osnova za ohranjanje zaposlenih, tudi vrhunskih strokovnjakov znotraj javnega sistema, so zatrdili v zbornici.

'Koncesionarji so del javne zdravstvene mreže'

Odzivi pa tudi iz Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, v katerem so ponovno opozorili na to, da so koncesionarji del javne zdravstvene mreže. "Ne le da prejmejo enako plačilo za opravljene storitve s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot javni zavodi, temveč imajo njihovi pacienti zagotovljene enake pravice iz zdravstvenega zavarovanja kot pacienti zdravnikov, zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih," so poudarili.

Rešitve ne vidijo v tem, da se delo zdravnikov omejuje in da se jih prisili v določeno obliko zaposlitve, ampak v vzpostavitvi kakovostnega nadzora nad porabo javnega denarja pri vseh, torej ne le pri koncesionarjih, ampak tudi v javnih zavodih. Še vedno predlagajo sistem, kjer bo lahko bolnik sam izbral zdravnika, pri katerem se želi zdraviti, zdravnik pa mora imeti prosto izbiro oblike, v kateri bo deloval – bodisi kot zasebni zdravnik bodisi kot zaposlen v javnem zavodu. Tako ne bi bilo potrebe po koncesijah in zdravstvenih programih, ampak bi izvajalci konkurirali v okviru javne zdravstvene mreže, menijo.

Kot glavne razlike za zdravnike, zaposlene pri koncesionarjih, glede na zdravnike, zaposlene v javnih zavodih, pa so izpostavili predvsem večjo fleksibilnost pri organizaciji dela, nabavi materialov ter plačilu opravljenega dela. "Vse navedeno večini zdravnikov pomeni tudi boljše pogoje za delo, kar je tudi glavni razlog, da se odločajo za delo pri koncesionarjih," so zapisali ter dodali, da ti pri poslovanju niso vezani na plačno lestvico javnih uslužbencev in na javna naročila, morajo pa pri svojem delu biti preudarni in ekonomični, saj da nosijo večjo finančno in tudi osebno odgovornost za svoje poslovanje kot zdravniki, zaposleni v javnih zavodih.

"Potrebno je poudariti tudi, da lastniki zdravstvenih domov niso državljani, ampak občine. Z zdravstvenimi domovi tako upravljajo posredno župani občin ustanoviteljic preko imenovanja večine članov v svetu zavoda, ta nato imenuje tudi direktorja javnega zavoda. Letni presežki v javnem zavodu na primarnem nivoju se prilijejo torej v proračun občin, kjer pa se lahko porabijo za karkoli, ne samo za zdravstvo," so dejali. Pa še, da zasebniki dobiček večinoma investirajo v svojo dejavnost, v nabavo bolj kvalitetnih medicinskih naprav in materiala, pa tudi v nagrajevanje zaposlenih.