Krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO), sta ob četrti obletnici izglasovanja zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji pripravili novinarsko konferenco o položaju Slovencev v Italiji. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je dejal, da so bili pred štirimi leti ob sprejetju zakona prepričani, da bodo lahko danes govorili o tem, kaj so z njim dosegli, tako pa lahko danes le opozorijo, da je zakon mrtva črka na papirju, deloma pa je bil storjen celo korak nazaj. Predsednik SSO Sergij Pahor pa je poudaril, da je jedro problema pomanjkanje politične volje, da bi zaščitni zakon zaživel.
Tudi Pavšič je dejal, da pri izvajanju zaščitnega zakona ne gre za tehnične ovire, temveč za politično voljo, ki manjšini onemogoča, da postane del družbe in soustvarja ozračje med Slovenijo in Italijo. Vladajoča desnica v Italiji je pred današnjo četrto obletnico sprejetja zakona ustvarila še dodatno napeto ozračje, in sicer s praznovanjem 50. obletnice priključitve Trsta Italiji in dnevom spomina na fojbe in eksodus optantov. S tem skuša desnica ustvariti napetost in uničiti prizadevanja manjšine za odpravo teh napetosti zaradi polpretekle zgodovine.
Manjšina za dialog
Pavšič je poudaril, da je manjšina pripravljena na dialog, vendar je v italijanski vladi prevladala desna opcija, ki ima v sebi veliko znakov neofašizma. Manjšina je kljub temu pripravljena sodelovati in ustvarjati strategijo dobrososedskih odnosov.
Pahor pa je opozoril, da je z menjavo oblasti v Italiji zaščitni zakon povsem zastal. Največjo težavo po njegovih besedah predstavlja dejstvo, da ni določeno območje, kjer naj bi veljala določila zaščitnega zakona, vendar pa tudi nekatera druga določila, ki niso vezana na območje, niso bila uresničena.
Društvo Edinost: Slovenija dolžna skrbeti za svoje manjšine
Družbenopolitično društvo Edinost je ob četrti obletnici izglasovanja zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji na slovensko vlado, parlament in državljane naslovilo odprto pismo, v katerem slovensko vlado opozarja na ustavno dolžnost, da skrbi za slovenske manjšine v sosednjih državah, kot tudi na dolžnost, da skrbi za spoštovanje načel, na katerih temeljijo mednarodna skupnost in njene organizacije. "Zato je dolžna posredovati v mednarodnih organizacijah in postaviti vprašanje kršitve navedenih načel s strani Italije glede ravnanja s slovensko jezikovno in narodno manjšino," so sporočili z društva Edinost.
Logar za uresničevanje pravic manjšin
V.d. generalnega direktorja direktorata MZZ za evropske zadeve in politično bilateralo Andrej Logar je napovedal, da bo Slovenija, v kolikor na bilateralni ravni ne bo dosegla zadovoljivega rezultata, skušala nekatere svoje pravice oziroma ustavne pristojnosti, ki jih ima za zaščito slovenske manjšine, uresničevati še na multilateralni ravni. Kot je dejal, bo to storila preko Sveta Evrope in uresničevanja nekaterih drugih konvencij, ki govorijo o zaščiti manjšin v svetu.
SLS zaskrbljena
Slovenska ljudska stranka (SLS) je izrazila zaskrbljenost zaradi "nerazumljivega odlašanja izvajanja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki je bil sprejet že pred štirimi leti". Pri SLS so prepričani, da mora Italija sprejeti odgovornost za tako "neopravičljivo" zamujanje. SLS še meni, da je tako stanje nesprejemljivo glede na standarde o zaščiti narodnih manjšin, ki veljajo v Evropski uniji za vse države članice, in da je po izčrpanju vseh drugih možnosti potrebno ta problem tudi internacionalizirati.
Za neizvajanje zakona krive birokratske ovire?
14. februarja 2001 je senat, pol leta prej pa tudi poslanska zbornica, potrdil zakon, ki se uradno imenuje Norme za zaščito slovenske jezikovne manjšine v Furlaniji - Julijski krajini. Potrebna so bila tri desetletja priprav in iskanja politične volje pri vladah, ki so se menjavale v Rimu.
Vloženih je bilo več kot 50 osnutkov zakona; dokončni je bil v parlamentarni obravnavi več kot štiri leta, saj so ga desničarske stranke načrtno ovirale.
Besedilo, ki je bilo nazadnje sprejeto, je pomenilo kompromis, najmanjši skupni imenovalec, ki so ga bile različne politične stranke še pripravljene sprejeti. Ena od velikih pomanjkljivosti zakona je dejstvo, da ne določa območja, kjer naj bi se izvajal, pač pa pravi le, da bo veljal v tistih občinah, kjer je manjšina zgodovinsko navzoča in kjer to zahteva vsaj tretjina občinskih svetnikov. Prav na tej točki je izvajanje zakona zastalo.
Takoimenovani paritetni odbor, ki ga sestavlja deset pripadnikov manjšine in deset predstavnikov večinskega naroda, je seznam občin poslal v potrditev vladi, ta pa mu ga je vrnila, češ da naj ga še enkrat preveri. Tega pa odbor že nekaj mesecev ne more storiti, ker ni sklepčen; šest njegovih italijanskih članov se je namreč nehalo udeleževati sej.
Spravno dejanje?
V Ljubljani so se odzvali na napoved državnega podsekretarja na italijanskem zunanjem ministrstvu Roberta Antonioneja, ki je napovedal "simbolično spravno dejanje" med najvišjimi predstavniki Italije, Slovenije in Hrvaške, na katerem naj bi presegli "spore in trenja iz bližnje preteklosti". Kot je pojasnil svetovalec predsednika republike za mednarodne odnose Ivo Vajgl, v uradu pozdravljajo tovrstno srečanje. Po Vajglovih besedah predsednik Janez Drnovšek želi, da bi bilo srečanje prispevek k boljšemu razumevanju zgodovine, še bolj pa skupne evropske prihodnosti narodov treh držav. Kot je napovedal Vajgl, naj bi do srečanja prišlo konec spomladi ali v začetku poletja.
Na ministrstvu za zunanje zadeve so povedali, da je MZZ s pripravami na srečanje seznanjeno in to zamisel podpira. Pri tem pa si želi, da bi bil koncept srečanja čimbolj uravnotežen, tako da bi imelo pozitivne posledice za regijo in bi služilo konstruktivnim namenom.