Društvo AETP je pred volitvami vse politične stranke pozvalo k jasni opredelitvi glede zaščite živali. 94 odstotkov prebivalcev podpira boljšo zaščito. Skoraj 30.000 ljudi je podpisalo pobudo proti kletkam. Ali zaščita živali postaja volilna tema? In kdo je pripravljen prevzeti odgovornost? Kaj se je spremenilo eno leto od objave posnetkov trpinčenja živali?
V oddaji SVET je na vprašanja odgovarjal Samo Curk iz društva AETP, ki ocenjuje, da so se v tem letu stvari začele premikati na bolje. Sprejeta novela zakona o zaščiti živali je namreč prinesla prepoved kastracije pujskov brez anestezije, kar je v veljavo stopilo že januarja letos, ter prepoved reje kokoši v kletkah z letom 2029. Od leta 2027 pa bo obvezno tudi čipiranje mačk.
Kar se tiče dotične reje kokoši, ki jo je društvo AETP prikazalo v enem od objavljenih posnetkov, pa se po besedah Curka ni zgodilo prav veliko, "zgodba ni dobila epiloga". "To dokazuje, da ta pregon mučenja živali in goljufij še ni zadostno urejen," je dejal. Ocenjuje, da se nadzor še ni povečal. "Stranke skušamo prepričati, da bi k svojim predvolilnim obljubam dodali tudi to," je dejal.
Ob tem meni, da se po kakšni odmevni aferi pogovori odvijejo tudi na ravni politike, a da tudi to v odsotnosti kampanje čez čas izzveni.
Celoten pogovor si oglejte v priloženem videoposnetku.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.