Muslimani danes praznujejo kurbanski ali hadžijski bajram. Kot so sporočili iz islamske skupnosti v RS, je dolžnost vsakega polnoletnega vernika, ki je zdrav in pameten, da enkrat v življenju obišče svete kraje, če ima za to seveda možnost. Tako je kurban bajram čas, ko muslimani izvršujejo svojo peto praktično islamsko dolžnost, dolžnost hadža oziroma romanja v sveti mesti Meko in Medino.
Praznik je priložnost, da zaprosijo za halal (opravičilo) od vsakega posameznika ali posameznice, ki so jim storili kakršno koli krivico ali povzročili bolečino. Poleg tega je praznik, v katerem morajo posebej razveseliti revne in tiste, ki so potrebni pomoči.
Iz Slovenije se je po navedbah islamske skupnosti letos na romanje odpravilo 58 ljudi. Glavni vodič slovenskih romarjev je mariborski imam in namestnik muftija Ibrahim ef. Malanović, njegov pomočnik pa tajnik islamske skupnosti Nevzet Porić.
Mufti pozval k zbiranju denarja za džamijo
V Ljubljani je na prvi dan muslimanskega praznika kurban bajram potekala osrednja bajramska molitev v Sloveniji, ki jo je vodil mufti Nedžad Grabus. Seveda so ponovno občutili, kako pomembno bi bilo imeti džamijo, saj so morali moliti v športni dvorani. "V preteklih treh mesecih smo pokazali, kako pomembna nam je džamija, islamska skupnost zdaj razpolaga z milijonom in petsto tisoč evri za nakup zemljišča," je na molitvi dejal Grabus in dodal, da v novejši zgodovini ni primera, da bi neki verski skupnosti uspelo v tako kratkem času zbrati toliko denarja iz lastnih sredstev za nakup zemljišča za verski objekt.
Ljubljanski župan Zoran Janković je zbrane pozval k strpnosti pri gradnji. "Ne morem obljubiti, da boste drugo leto molili v džamiji, lahko pa zagotovim in upam, da se drugo leto v tem času začne graditi. Bodite strpni, bodite mirni, ne nasedajte provokacijam posameznikov, kajti Ljubljana je džamijo sprejela in džamija v Ljubljani bo," je poudaril.
Bajramsko molitev so sicer opravili tudi v drugih mestih, kjer so objekti islamske skupnosti, in sicer na Jesenicah, v Tržiču, Kranju, Škofji Loki, Postojni, Sežani, Ajdovščini, Kopru, Kočevju, Trbovljah, Novem mestu, Velenju, Celju in Mariboru.
Muslimani so do konca osemdesetih prejšnjega stoletja svoje verske obveznosti in druge obrede opravljali kar doma, od takrat dalje pa so jim na razpolago molilnice, ki jih imenujejo mesdžid. Te so zgradili ali preuredili iz drugih prostorov in so v 14 mestih po Sloveniji. Prvo molilnico so v Sloveniji odprli leta 1981 v Ljubljani, drugo leta 1988 na Jesenicah, tretjo pa leta 1991 v Kopru.
Nevarno kamenjanje hudiča
Več deset tisoč muslimanskih romarjev od skupno okoli 2,4 milijona, kolikor se jih udeležuje romanja v svetem mestu Meka, se je zbralo na zadnjem obredu hadža – obrednem kamenjanju treh kamnitih stebrov, ki poosebljajo hudiča. Običajno najnevarnejši del hadža letos poteka brez prevelike gneče, ki je bila pogosto usodna za številne romarje.
Obred kamenjanja določa, da mora vernik na vsakega od treh 25 metrov visokih stebrov vreči 21 kamenčkov. S tem se romarji simbolično odpovejo hudiču. Verniki so ob tem letos kamenčke prvič prejeli v zapakiranih vrečkah, da bi jim bilo tako prihranjeno njihovo iskanje.
Hudič naj bi se v Mini pojavil trikrat, najprej pred Abrahamom, nato pred njegovo ženo Hagar in nato še pred njunim sinom Ismailom. Da bi mu pokazali svoj prezir, so vanj vsakič vrgli sedem kamenčkov, kar delajo še danes. Gesti sledi vzklikanje 'bismilah' (v imenu Boga) in 'Alah akbar' (Bog je velik).
Potem ko s slovitega mostu Džamarat v dolini Mine, ki so ga v preteklosti zaznamovali množični stampedi, saj je bilo skoraj vsako leto v veliki gneči poteptanih več sto ljudi, vržejo kamne v 'hudiča', se romarji odpravijo naprej proti Veliki mošeji v Meki, od tam pa jih čaka le še pot domov. Omenjeni most so leta 2007 obnovili in mu dodali še tretjo etažo, tako da lahko sedaj v eni uri sprejme več kot 200.000 ljudi.
Kamenjanje in tudi celotno romanje sicer spremljajo strogi varnostni ukrepi, saj se je v preteklosti obred večkrat končal z več sto mrtvimi, ki jih je pod seboj poteptala množica. Leta 2006 je bilo tako 346 žrtev, leta 1990 pa je bila prevelika gneča usodna kar za 1426 ljudi. O večjih incidentih letos za zdaj ne poročajo.
Tudi katoliki danes praznujejo
Katoliki pa danes praznujejo slovesni praznik brezmadežnega spočetja Device Marije. Marijo, ki je bila naravno spočeta, je Bog izbral za posebno nalogo, saj je, kot poudarja Slovenska škofovska konferenca, postala Božja Mati. Zaradi njenega poslanstva je bila obvarovana madeža izvirnega greha. Versko resnico je 8. decembra 1854 razglasil papež Pij IX.
KOMENTARJI (137)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.