Neurje na Muti in v Vuzenici: bi bile lahko posledice manjše?

Prve nevihte so v soboto nastale na Krasu in se kasneje množile ter širile tudi drugam. Na Koroškem je v kratkem času padlo več kot 100 litrov padavin na kvadratni meter. Zaradi poplavljenih hiš, cest, zamašenih odtokov in zemeljskih plazov je vladalo izredno stanje – gasilci, civilna zaščita, domačini so se trudili obvladati silo narave. Na območju Mute so morali iz ogrožene hiše izseliti eno družino, v Vuzenici sta meteorna voda in blato zalila obnovljene prostore vrtca. Kakšno je trenutno stanje v obeh občinah, kako poteka sanacija, ali je najhuje za njimi, nas je zanimalo, zato smo poklicali župana.

Župan Mute išče krivce za razsežnost posledic, ki jih je povzročilo neurje

Po včerajšnji odpravi najnujnejših sanacijskih del v občini Muta zdaj usmerjajo vse napore v ugotavljanje, ali je za rezultat neurja kdo odgovoren. Župan Mute Mirko Vošner namreč meni, da ne moremo vplivati na vremenske pogoje, lahko pa vložimo napore, da odpravimo morebitne tehnične vzroke iz preteklosti, ki so lahko razlog za nastanek tolikšne škode.

Zato so v občini Muta danes aktivirali posebno komisijo z Zavoda za gozdove in občinske uprave. Iskali bodo odgovore, ali je sečnja gozdov zaradi lubadarja vplivala, da so se ob nalivu sprožili plazovi. "Tam, kjer so posekali gozd, so ostali veliki štori in koreninski sistemi, ki so splazili v vodotok in ga zamašili. Ko se je za takim samopostavljenim jezom nabrala večja količina vode, je popustil, in te velike količine so se izlile naprej ter povzročile pravo razdejanje," je prepričan župan Vošner.

Občina je imenovala še eno posebno komisijo, ki bo raziskala, ali so za posledice neurja krivi razni gradbeni posegi – tako zasebni kot občinska gradnja komunalne infrastrukture, je pojasnil župan. Meni namreč, da so se ravno zaradi gradbenih del spremenili vodotoki, zaradi česar je nastala tolikšna škoda: "V preteklih dveh, treh desetletjih so bila narejena investicijska dela, ki so podcenjevala velike meteorne vode v kratkem času. Zadelali so se cevi in jaški. Ta velika količina meteorne vode se je pretočila po komunalni infrastrukturi in po cesti ter povzročila ogromno škodo na brežinah, sprožila je tudi tudi zemeljske plazove." Ob tem je dodal, da to ni zgolj problem občine, ampak celotne politike na področju okolja, gradbeništva in izdaje gradbenih dovoljenj.

Poleg tega bodo jutri geologi iskali rešitve, kako se lotiti sanacije dveh velikih plazov v občini.

Kaj vse so v občini Muta že postorili, kaj jih še čaka?

Po županovih besedah so očistili nekaj deset kilometrov občinskih in gozdnih cest, ki so zdaj prevozne. Neočiščen je ostal zgolj en odsek, dolg približno tri kilometre.

Odpravili so tudi posledice na spodnjem delu Mute, kjer je bilo ogromno naplavin, mulja, gradbenega materiala in lesa. "Gasilci in naš koncesionar za vzdrževanje cest so center Mute očistili. Seveda pa nas na cestah, vodotokih in plazovih čaka še ogromno dela in tudi ogromno stroškov," je dejal župan in poudaril, da se bodo dela zagotovo zavlekla za mesec dni.

Družina, ki jo je ogrožal zemeljski plaz, in se je morala zato izseliti, trenutno biva pri sorodnikih. Družina je preskrbljena in na varnem, je zagotovil župan: "Poteka tudi ogled tega dela. Mislim, da bomo lahko v dnevu ali dveh dobili zeleno luč, ali se bo družina morebiti lahko vselila nazaj. Pomembno pa je seveda strokovno vprašanje, kaj je s samo statiko objekta. Če ne bo vidnih posledic, se bo družina lahko vrnila. Omogočili smo ji dostop do hiše. Vse naplavine, ves material smo odstranili. Moram povedati, da so se za to zavzeli sodelavci, gasilci in zasebniki, ki imajo težko gradbeno mehanizacijo in so bili dva dni – v soboto in nedeljo – na terenu."

Sicer pa je v občini Muta največ škode na komunalni infrastrukturi, je za konec povedal župan.

Ekipe v Vuzenici še vedno in znova na terenu

Župan Vuzenice Franjo Golob nam je povedal, da gasilci in gradbinci danes še niso prenehali delati. Čistijo in odvažajo mulj in ostali material. "Glede na to, da znova dežuje, so aktivirani civilna zaščita in gasilci, da gredo nameščat protipoplavne vreče in zaščitit del plazov, ki so že ogrožali hiše oziroma so že zasuli del objektov. Torej plazovita območja prekrivajo s folijo," je pojasnil župan in dodal, da je to vmesni ukrep, saj plazov zaradi dežja še ne morejo začeti sanirati.

Sicer so danes večinoma čistili in to bo trajalo še mesec dni, je prepričan župan Golob. Šele nato sledi sanacija. "Razbiti so vsi odtoki. Niso jih namreč odmaševali, ampak so jih razbijali, da so omogočili pretok vode," je povedal župan. Prepričan je, da je nastala škoda posledica neočiščenih gozdov in hudournikov, ki so ves material nanesli v odtoke in jaške ter jih zamašili. Voda se je zato izlila iz jaškov po cestah v stanovanja in objekte.

Danes so za delo poprijeli tudi delavci VGP Ptuj, ki pregledujejo vodotoke in hudournike, je nadaljeval z opisi dogajanj v Vuzenici župan. Poleg tega je občina naročila študijo ogroženih hiš. Pregledali jih bodo geologi in podali možne rešitve, kako bi jih bilo mogoče zavarovati pred plazovi. Trenutno so zaradi plazov ogrožene štiri hiše, je izpostavil župan.

Največ škode na občinskih infrastrukturi je bilo sicer na cestah – poškodovanih je bilo kar 40 kilometrov cest in ulic – in pa vrtcu. Medtem ko je v šoli voda zalila zgolj kletne prostore, je obnovljeni vrtec v celoti. "Gre za osem oddelkov za 140 otrok. Vrtec je zato danes in jutri obratoval v osnovni šoli. Dokler so še počitnice, bomo problem lahko tako reševali. Do petka bomo poskušali vzpostaviti tako stanje, da bodo otroci lahko šli normalno v vrtec. Izsušilo se je, pobrisalo se je, mulj se je odstranil – v notranjosti, zunaj pa je tega še veliko. To zdaj odstranjujejo s stroji," je pojasnil župan Golob in dodal, da se okolica vrtca ne bo uporabljala, dokler ne uredijo vsega.

Golob predvideva, da jih bo samo sanacija najbolj poškodovane cestne infrastrukture stala okrog 500 tisoč evrov, saj bo na več odsekih treba postaviti škarpe.

Oba župana pa bojita še današnjih in jutrišnjih padavin, saj bi lahko povzročile še več škode in vrnile že opravljeno delo znova na začetek.