Muzej norosti se ni izselil iz gradu Cmurek, upravljavec molči

Muzeju norosti je upravljavec Socialno varstveni zavod (SVZ) Hrastovec konec januarja oziroma v začetku februarja odredil izselitev iz prostorov v gradu Cmurek na Tratah v 30 dneh. "Muzej norosti še naprej deluje v gradu Cmurek, saj so vsebine, ki jih obravnavamo, neločljivo povezane s tem spomenikom. Poleg tega smo domačini, ob spomeniku živimo, in se kot dediščinska skupnost prepoznavamo kot edini varuh in skrbnik te kulturne dediščine," sta povedali direktorica Muzeja norosti Sonja Bezjak in predsednica sveta zavoda Darja Farasin.

V SVZ Hrastovec pa medtem ne odgovarjajo ne na pozive predstavnikov muzeja ne na novinarska vprašanja. Ta molk za Muzej norosti po navedbah Bezjakove in Farasinove pomeni "negotovost, izčrpavanje in morda tudi uničenje".

SVZ Hrastovec je kot razlog za nujno izselitev omenjenega muzeja navajal pomanjkljivo varnost in samovoljno poseganje v grajski objekt. V muzeju pa odločitev razumejo kot zlorabo okoliščin za uničenje lokalne iniciative.

"Da je direktorica SVZ Hrastovec navajala neutemeljene argumente, s katerimi je Muzeju norosti samovoljno preklicala soglasje za uporabo gradu, je potrdilo mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor. Delujemo v zelo težkih pogojih, saj vse do danes nismo dobili priložnosti za dialog, niti z lastnikom niti z upraviteljico gradu. Tak odnos do krajanov, občanov in državljanov kaže, v kako nedemokratičnem okolju živimo. Podpora strokovnjakov in srčnost številnih, ki verjamejo v naš muzej, nas opogumljata, da vztrajamo," sta navedli predstavnici muzeja.

Po njunih besedah je še posebej zaskrbljujoče, da direktorica SVZ Hrastovec Andreja Raduha na ministrstvo za kulturo ne odda vloge za interventna sredstva za sanacijo nujnih del na gradu. Ta so po navedbah Muzeja norosti potrebna zaradi nezadostnega vzdrževanja gradu v zadnjih letih. "Dobro gospodarjenje z državnim premoženjem in kulturnim spomenikom so tako le prazne besede, ki pa lokalni skupnosti in državi povzročajo škodo," opozarjata Sonja Bezjak in Darja Farasin.

Na Tratah razočarani tudi nad neodzivnostjo ministra Ciglerja Kralja

V muzeju pa so razočarani tudi nad neodzivnostjo ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja. Pred dobrim mesecem so mu tako očitali, da jih v 30 dneh, v katerih bi se morali izseliti, ni sprejel na sestanek, niti ni upošteval njihovih argumentov.

Kot so takrat zapisali v zavodu Muzej norosti, minister ni upošteval nobenega od njihovih argumentov, s katerimi so utemeljevali neupravičenost preklica soglasja za uporabo gradu Cmurek na Tratah. Iz zadnjega dopisa, ki ga je Muzeju norosti poslal državni sekretar na ministrstvu Cveto Uršič, pa je po njihovih besedah razvidno, da se je minister "pogovarjal samo z eno stranjo in to z močnejšo, ki ji – po vseh dejanjih sodeč – ni mar za uničenje lokalne iniciative, delovnih mest v deprivilegirani regiji in ohranitev programa, ki ima edini vizijo za ta spomenik".

Zato jim, kot so poudarili, ostane le, da ministru znova pišejo. "Gradu Cmurek ne moremo zapustiti in ga tudi ne bomo, saj smo v njem razvili dejavnosti, o izvajanju dejavnosti smo vas skozi vsa leta uporabe gradu tudi obveščali," so zapisali. Ob tem so še spomnili, da imajo status delovanja v javnem interesu, prav zaradi oživljanja cmureškega gradu. "Če bo treba, bomo svoje pravice primorani zaščititi na sodišču," so opozorili.

Ministra so tako znova pozvali, "da se v duhu dobrega gospodarjenja z državnim premoženjem" sestane z njimi. Prosijo ga, da jim pomaga poiskati rešitev, da se SVZ Hrastovec razbremeni upravljanja in da Muzej norosti in njegov center za dezinstitucionalizacijo lahko nemoteno izvajata in razvijata svoje dejavnosti. Obenem ga tudi pozivajo, da na ministrstvo za kulturo poda vlogo za interventna sredstva, s katerimi bo mogoče čim prej izvesti nujna sanacijsko-vzdrževalna dela, ki so posledica nezadostnega vzdrževanja nepremičnine s strani upravitelja.

Prodaja gradu septembra lani umaknjena tik pred zdajci

Država si je sicer kot lastnica objekta več let prizadevala za prodajo gradu. Septembra lani bi morala Občina Šentilj tako odločati o soglasju k prodaji gradu, a se to tik pred zdajci ni zgodilo. Kot je takrat dejal šentiljski župan Štefan Žvab, so se odločili počakali na spremembo zakonodaje, ki bo omogočila, da gre objekt namesto v prodajo v dolgoročni najem. V muzeju pa so izrazili upanje, da bo pri tem slišan tudi njihov glas.

Da bi grad radi spravili s svojih pleč predvsem zaradi stroškov upravljanja, so pred dobrega pol leta povedali tudi v hrastovškem zavodu. "V vseh letih do danes je zavod za grad skrbel kot dober gospodar, v gradu so se opravljala nujna vzdrževalna dela, do lani (2019, op. a.) se je grad vsako zimo minimalno ogreval. Vendar pa so vsi ti ukrepi za zavod predstavljali veliko finančno breme, saj so bila zanje namenjena sredstva, ki bi jih zavod namenil za izvajanje svoje dejavnosti," so takrat navedli.

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS (MDDSZ) so prodajo do nedavnega podpirali. "Odločitev za prodajo gradu je bila prvič sprejeta že v letu 2010," so spomnili lani jeseni in dodali, da je treba prodajo izvesti "na način, ki bo omogočil ohranitev in javno dostopnost gradu ter tako uporabo, ki je skladna z družbenim pomenom spomenika".

Podobno je (bilo) stališče Ministrstva za kulturo RS. "Pri tem je treba spoštovati določbe zakona o varstvu kulturne dediščine v zvezi z razpolaganjem s kulturnimi spomeniki v javni lasti. V interesu varstva je, da se spomeniki ohranjajo tako, da imajo ustrezno namembnost in lastnika, ki je sposoben poskrbeti za njihov dolgoročni obstoj v skladu z režimi varstva," so navedli.

Pogoje prodaje bi sicer morala po navedbah MDDSZ podati tudi lokalna skupnost, ki je nepremičnino zaščitila kot kulturni spomenik. "Časovnica prodaje bo določena, ko bo lokalna skupnost podala soglasje k razpolaganju," so pojasnili. A si je – kot znano – ta nato premislila.

Tudi na zadovoljstvo Muzeja norosti. Farasinova in Bezjakova sta namreč opozarjali tudi, da je na Tratah propadla vsa stavbna dediščina, ki je v samostojni Sloveniji prešla iz državne v zasebno last, in da bi prodaja tudi v tem primeru škodovala lokalni skupnosti. "Za grad Cmurek občanke in občani kot prostovoljci predano in z vsem srcem že sedem let razvijamo kakovosten, edinstven, evropsko usmerjen turistični, kulturni in socialni program," sta navedli v javnem pozivu občinskim svetnikom, naj ne podprejo prodaje gradu.

Jih je pa v muzeju že tedaj zelo skrbelo, ko je direktorica zavoda Hrastovec Raduha vztrajno ponavljala, da upravljavec s spomenikom ravna kot dober gospodar, saj da s tem zavaja javnost. "Vsak, ki se je v zadnjih letih oglasil na gradu, se je prepričal, da grad zadnja leta vidno propada, saj je opustila vrsto nujnih vzdrževalnih del, pa tudi minimalno ogrevanje," sta navedli.

"Zelo nas skrbi tudi netransparentnost delovanja in nespoštovanje dogovorov. Kako to, da nas, ki edini razvijamo dolgoročni program in imamo investitorja za vsebino, povezano s kulturnim spomenikom, stalno izloča iz pogovorov o nadaljnji usodi Cmureka? Tako Andreja Raduha kot Cveto Uršič iz MDDSZ sta nas z zadnjim skrivnim sestankom izigrala. Zakaj takšne igrice, ostaja zaenkrat nejasno," sta dodali.

Po neuradnih navedbah se je za nakup gradu zanimal kupec iz Avstrije, kar je bilo po besedah Darje Farasin problematično tudi zaradi dejstva, da objekt stoji tik ob meji. Potrdila je tudi, da imajo sami investitorja, ki je domačin in je pripravljen prevzeti skrb za vzdrževanje in obnovo gradu. "Kot otrok je živel v gradu in je s svojimi znanji in sredstvi pripravljen pomagati. Čakamo pravno rešitev za prevzem gradu v dolgoročno upravljanje," je pred časom še pojasnila.