Zunanje ministrstvo je v današnjem odgovoru hrvaški strani ponovilo, da ima Slovenija teritorialni izhod na odprto morje in pravico do razglasitve lastne izključne ekonomske cone ali zaščitne ekološko-ribolovne cone.
Slovenija je kot ena izmed obmorskih republik imela to pravico v nekdanji Jugoslaviji ter ves čas po njenem razpadu in jo ima torej tudi danes, saj je takšno pravico po razpadu nekdanje države ohranila, so sporočili z MZZ. V skladu s temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti je Slovenija kot neodvisna država prevzela tudi pravice in obveznosti glede teritorialnega morja, ki jih je dotlej uresničevala skupaj z ostalimi federalnimi enotami nekdanje skupne države. Tako je ohranila že obstoječo slovensko jurisdikcijo nad Piranskim zalivom ter neposredni teritorialni izhod na odprto morje, so še zapisali na MZZ.
Kot so zapisali na MZZ, Slovenija pri tem ni posegla v suverenost in jurisdikcijo Hrvaške niti Italije, saj se šteje za naslednico sporazuma med vlado SFRJ in Italije o razmejitvi epikontinentalnega pasu med državama. Italijanska stran je, tako MZZ, to vzela na znanje v noti z datumom 22. december 2003. MZZ je danes znova opozorilo, da omenjeni sporazum v delu, ki se nanaša na epikontinentalni pas Slovenije, ustvarja pravice in obveznosti le za Slovenijo in Italijo, zato je v tem delu sporazum za Hrvaško res inter alios acta (stvar, o kateri je odločeno med drugimi oz. ki niso stranke v določenem sporu).
MZZ je v današnji noti tudi zapisalo, da med Slovenijo in Hrvaško meja na morju še ni dokončno uveljavljena, čeprav je določena s parafirano pogodbo o skupni državni meji, zato enostranska razglasitev zaščitne ekološko-ribolovne cone s strani Hrvaške na Jadranskem morju pomeni kršitev mednarodnopravnih obveznosti Hrvaške in prejudicira mejo na morju ter posega na območje, v katerem ima Slovenija suverenost oziroma suverene pravice. Države morajo namreč pri razglasitvi kakršnihkoli con upoštevati enake pravice in interese sosednjih držav in ne smejo poseči v morske prostore pod njihovo suverenostjo in jurisdikcijo. Pri razmejevanju kakršnihkoli con je treba upoštevati pravila mednarodnega prava, ki predvidevajo sporazumno in pravično rešitev.
Zagreb je v petkovi noti sicer opozoril, da je odločitev DZ, da potrdi novelo pomorskega zakonika, v nasprotju z mednarodnim pravom in načeli sodelovanja sredozemskih držav ter da je povsem nesprejemljiva. Hrvaško zunanje ministrstvo je v protestni noti tudi pozvalo Slovenijo, naj se vzdrži dejanj, ki bi bila poseg na območja pod hrvaško suverenostjo ali pa Hrvaška na njih izvršuje jurisdikcijo. Izrazilo je tudi zaskrbljenost, ker je Slovenija po 13 letih samostojnosti začela spreminjati stališča do svojega zemljepisnega položaja in se začela zanimati za hrvaška suverena območja.
Državni zbor je namreč v petek sprejel dopolnitve pomorskega zakonika. S tem se je po besedah zunanjega ministra Dimitrija Rupla začela ustvarjati notranjepravna podlaga za razglasitev morskih pasov, do katerih ima Slovenija pravico v skladu z mednarodnim pravom.
