Po izjavah hrvaškega veleposlanika v Sloveniji, Maria Nobila, za nedeljsko izdajo hrvaškega dnevnika Jutarnji list, da Slovenija ne omogoča nakupa nepremičnin hrvaškim državljanom, zato tudi Hrvaška ne more omogočiti nakupa nepremičnin slovenskim državljanom, je slovensko zunanje ministrstvo hrvaškega veleposlanika poklicalo na pogovor z namenom, da razjasnijo njegove izjave.
Da ima Slovenija težave pri dostopu na hrvaški trg nepremičnin, je ob robu marčnega vrha v Bruslju opozoril tudi premier Janez Janša. Hrvaški državljani lahko v Sloveniji kupujejo zemljišča in to tudi delajo, na drugi strani pa kljub številnim poskusom ni niti enega primera, ki bi bil pozitivno rešen - da bi torej slovenski državljan kupil zemljišče na Hrvaškem, je pojasnil in poudaril, da je ključni izziv za našo sosednjo državo resno pogajanje in spoštovanje evropskih standardov tudi v praksi.
Nobilo je za nedeljsko izdajo hrvaškega časopisa dejal, da so štirje Hrvati želeli kupiti nepremičnino v Sloveniji, a jim to ni uspelo. Časnik sicer navaja tudi, da naj bi na pridobitev lastninske pravice na nepremičnino na Hrvaškem čakalo okoli 3000 Slovencev, vendar pa naj bi se želeli v Zagrebu najprej prepričati, da je Slovenija z zakonom in v praksi omogočila prodajo nepremičnin Hrvatom.
Na MZZ zavračajo trditve hrvaškega veleposlanika, da Slovenija ne omogoča nakupa nepremičnin hrvaškim državljanom. Tako je državni sekretar Andrej Šter predstavil dejavnosti slovenskih državnih organov, ki so hrvaškim državljanom že izdali prve odločbe o ugotovitvi vzajemnosti in jim s tem omogočili nakup nepremičnin v Sloveniji. Šter je ob tem dejal, da Slovenija tudi od Hrvaške pričakuje, da bo njeno ravnanje v okviru evropskih standardov in da bo dinamika reševanja skladna z napovedmi, ki jih slovenski strani dajejo najvišji predstavniki hrvaške vlade.
Na hrvaškem zunanjem ministrstvu pa so danes neuradno povedali, da štirje primeri, o katerih govori Nobilo, ne bi smeli biti pogoj za ugotavljanje vzajemnosti zaradi pridobitve lastninske pravice za nepremičnine na Hrvaškem. Sicer pa je za to vprašanje načeloma pristojno pravosodno ministrstvo, ki mora ugotoviti, ali je vzajemnost načelno možna, torej ali lahko na primer hrvaški državljani kupijo nepremičnine v Sloveniji, ne pa, ali je bilo to že realizirano.
Mario Nobilo pa je menil, da sta strani zelo blizu ugotovitvi vsebine reciprocitete in končni rešitvi tega vprašanja. Glede na neprimerljivo večji interes slovenske strani za legalizacijo in nadaljnji nakup nepremičnin na Hrvaškem ter manjše število takšnih primerov s hrvaške strani, se je procedura seveda začela ugotavljati v Sloveniji, je menil. Hrvaški veleposlanik je tudi izpostavil, da preveč poudarjen interes medijev in pretirana politizacija tega v osnovi pravno-tehničnega vprašanja zavirata strokovnjake na obeh straneh, da bi pojasnili vsebino vzajemnosti in pravni postopek za dobrobit prebivalcev ene in druge strani. Kot je dodal, Hrvaška nima nikakršnega razloga za diskriminatoren odnos do slovenskih prebivalcev, od katerih jih ima veliko od prej nepremičnine na Hrvaškem.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.