Domača scena

Na 34. grafičnem bienalu je podjetje Iskra Delta vstalo iz pepela

Ljubljana, 14. 09. 2021 09.53 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
Dan Grabnar
Komentarji
0

Mednarodni grafični likovni center (MGLC) v Ljubljani letos organizira 34. grafični bienale z naslovom oz. osrednjo tematiko ISKRA DELTA. Da, tukaj gre za prav to računalniško podjetje, ki je v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja ustvarjalo zametke kitajskega interneta in svoje znanje izvažalo v države, ki so danes tehnološke velesile. Sodelujoči umetniki so se v svojih delih spraševali o alternativni prihodnosti, v kateri podjetja, kot je Iskra Delta, nikoli niso šla v stečaj.

Kljub osrednji tematiki pa zgodba Iskra Delte nima skoraj nič skupnega z umetniškimi deli na bienalu, ampak služi le kot portal v neko tehnološko utopično (ali distopično) prihodnost, ki jo konstruiramo umetniki in mi sami. "ISKRA DELTA se vrača iz prihodnosti, da bi pokazala na transformativne vektorje, da bi sestavila lesketajoče se delce drugih mogočih svetov, ki že vznikajo med nami, in vžgala iskro za predstavljanje in izgradnjo alternativnih sedanjosti," so v sporočilu za javnost zapisali MGLC

Razstava deluje na štirih lokacijah. Domuje v Grafičnem muzeju na gradu Tivoli in se steka proti Ravnikarjevi stolpnici TR3, kjer je nekoč obratovala Iskra Delta. Manjši razstavi sta še v razstavni dvorani Banke Slovenije in v razpadajočem podhodu Ajdovščina. Večina sodelujočih umetnikov prihaja iz srednje Evrope in predstavljajo generacijo milenijcev. Ti, ujeti med tisočletjema, tlakujejo pot v prihodnost, ki je najverjetneje bolj nedorečena kot kadar koli prej. Čeprav jih je bila večina rojena po zlati dobi informacijske tehnologije, ko so cvetela podjetja, kot je Iskra Delta, se s pridihom sentimentalnosti sprašujejo o drugačni prihodnosti. A tukaj ne objokujejo izgubljenega in se ne zavijejo v npr. jugonostalgijo, kot to delajo bivši deltaši, ampak delujejo kot iznajdljivi arhitekti alternativnih prihodnosti. 

“Umetnikom smo poslali vabilo, v katerem smo jih naslovili kot agente, ki naj se nam pridružijo na krovu ISKRA DELTE, a od njih nismo pričakovali, da bodo naredili razstavo o podjetju, temveč o svojem pogledu na njegovo prihodnost in izgradnjo,” je povedala kuratorka bienala Tjaša Pogačar in kot zanimivost dodala, da se je razstave udeležil tudi bivši direktor Iskre, Janez Škrubej.

Tehnologija na razstavi dobi estetsko plat, ki je zaznamovana z ikonografijo in elementi, značilnimi za tako imenovano internetno generacijo, ki se iz leta v leto stara in tako bliža točki, ko bo imela vodilno politično in upravno vlogo. Tako politični diskurz, ki se odvija na internetu in določa politične usmeritve mnogih mladih, raziskuje ameriški umetnik Joshua Citarella. S svojim delom E-deologije je kompleksno internetno politično krajino preslikal na fiktivne zastave, ki učinkujejo celo kontradiktorno in specifično, kot je običajno za politične vrednote, prevzete z interneta.

V razstavni dvorani Banke Slovenije pa je poljski duo Inside Job postavil videoinstalacijo z naslovom Možnost, da smo zastrupljeni. Prostor nam daje občutek, da smo se znašli v najtemnejšem delu postapokaliptičnega Černobila, kjer so fiktivna semena razvila nove možnosti preživetja in namigujejo na prihodnost, ki jo bo zaznamovala nepredstavljiva mutacija bioloških organizmov. V MGLC in TR3 pa so razstavljene slike, ki so na prvi pogled videti kot prerezi rastlinskih celic oziroma nekakšni njihovi načrti. Gre za delo TEHNOŠAMANSKI SISTEMI pionirke novih medijev Suzanne Treister. Ti sistemi ponujajo politično preobrazbo in pretvorbo človeške zavesti v novo realnost, ki temelji na veliko trajnejšem razvoju in učinkuje osvobajajoče od hiperproduktivnega sveta, ki neprestano degradira okolje. Njihova dela in še več drugih si lahko na prej omenjenih lokacijah ogledate do 21. novembra 2021. 

Odprtje bienala so v soboto pospremili še glasbeni producenti s področja elektronske, tako imenovane hyperpop glasbe.

V Tivoliju so mladi glasbeni producenti grafičnemu bienalu dodali še glasbeno plat. Organizator glasbenega dogodka je bil kolektiv Nimaš izbire iz Ljubljane, ki se ukvarja z organizacijo glasbenih dogodkov, grafičnim oblikovanjem in ostalimi novimi mediji. Nabor producentov je bil pester, kajti s slovenskimi DJ-ji sta si oder delili tudi Angležinji, Latvijec in Čeh. Glasbeniki so tudi razstavili delo, ki obravnava komunikacijo ISKRA DELTE v prihodnosti. “Ko smo ustvarjali zvočne vzorce, smo se spraševali, kako bi bila videti ta neuvrščena korporacija in kako bi s temi zvoki  komunicirala z drugimi,”  je o umetniškem delu povedal Gabrielle Steffe (Gabi98), kreativni direktor kolektiva Nimaš izbire. Producenti so izvajali glasbo, ki jo popularna kultura označuje kot “hyperpop” in beži od klasičnih vzorcev, značilnih za pop glasbo, a se nanjo še vedno ozira. "Hyperpop je – tako kot nekoč techno glasba še vedno precej podzemen, a kolektivov in glasbenikov je vse več, hkrati pa je skupnost zelo sprejemljiva, v njej se najde vsakdo, posebno LGBTQ-skupnost,” je o žanrskem fenomenu dodal Steffe. 

Latvijski glasbeni producent Daniils Masterovs, znan pod umetniškim imenom Himera, se v svoji glasbi poigrava s poslušalci in preizkuša nove ritme in elektronske zvoke, neznačilne za zahodno glasbo, tematsko pa “pišem s pridihom nostalgije po otroštvu in neki drugi realnosti,” je povedal Himera, ki si je tako kot ostali umetniki na letošnjem bienalu predstavljal alternativne prihodnosti in gradil domišljijske svetove, ki kljub fiktivnosti dokazujejo, da mladi in umetniki ves čas iščejo konstruktivne rešitve za boljši jutri. 

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

TurboDarkShadowLegend46
14. 09. 2021 18.17
+0

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.