Slovenci toleriramo in praviloma spodbujamo pitje alkohola, kot država pa imamo velike težave. Že desetletja smo namreč v vrhu evropskih držav po porabi popitega alkohola na prebivalca. Dobra četrtina moških in slaba petina žensk v starosti od 25 do 34 let se opija enkrat do trikrat mesečno ali pogosteje. Kar 85 odstotkov 15-letnikov je že pilo alkoholne pijače, dva od petih sta bila vsaj dvakrat opita, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Nijz).
Zaradi prekomernega pitja alkohola so visoki stroški za državo, pravijo. Zdravstveni in drugi stroški zaradi prometnih nesreč, nasilja v družini, kraj in vandalizma, povezanih s pitjem alkohola, so bili v Sloveniji leta 2011 ocenjeni na 242 milijonov evov, kar je več kot v državni proračun dobimo s trošarinami od alkohola in alkoholnih pijač. Več kot 60 bolezni, stanj in poškodb povzroča škodljivo pitje alkohola in je med najpomembnejšimi dejavniki tveganja za obolevnost, manjzmožnost in umrljivost. Posledice so tudi zmanjšana produktivnost in trpljenje bližnjih, predvsem otrok, poudarjajo na Nijz.
Zato nasprotujejo pobudi za prodajo alkohola na športnih prireditvah in se zavzemajo za še ostrejše omejitve. Podpirajo predlog licenciranja za prodajalce, s čimer bi država dobila dodaten denar, ki bi ga lahko usmerila tako v športna društva kot preventivo, pravijo. Po njihovih ocenah bi bilo na športnih prireditvah ob pitju alkohola še večje tveganje nesreč in nasilja ter hujših kršitev javnega reda in miru.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.