Med drugim je ob proračunski problematiki - minister se je po posvetu odpravil še na zadnja usklajevanja predlogov proračunov za leti 2002 in 2003 - poudaril, da je potrebno vse obveznosti iz letošnjega leta izplačati letos, kajti neizplačane obveznosti bodo v breme proračunu za prihodnje leto, ki pa je po mnenju Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) premajhen in ni sprejemljiv. V zvezi z morebitnimi večjimi težavami na trgu zaradi prvega odkritega primera BSE v Sloveniji pa je But dejal, da je v okviru kmetijskega proračuna za to predvidenih nekaj sredstev, če pa bo prišlo do večjih težav na trgu, pa bo potrebno sodelovanje celotnega državnega proračuna.
Minister But je v predstavitvi prihodnje kmetijske politike med drugim poudaril potrebo po usposobitvi Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja za izvajanje intervencijskih ukrepov na trgu in za prevzem sistema kvot. V zvezi z uredbo Sapard, ki bo po sprejetju na vladi (predvidoma prihodnji teden) omogočila objavo razpisov, pa je But dejal, da črpanje denarja iz predpristopnega programa Sapard predstavlja izjemno priložnost in pomeni veliko dodatnih sredstev za razvoj podeželja. Minister se je zavzel tudi za to, da se pravočasno oz. januarja 2002 sprejmejo vse potrebne spremembe uredb in dopolnila tržnih redov, med agrarnimi operacijami pa je posebej izpostavil prednost komasacij oz. zložb zemljišč. Pri slednjem mora Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov po njegovih besedah opraviti ključno vlogo, tudi z zadolževanjem v tujini, za uspešne zložbe pa bo potrebno spremeniti tudi zakonodajo.
Načrte KGZS v prihodnjem letu je predstavil njen predsednik Peter Vrisk, ki je pozval ministra Buta, da je potrebno v prihodnje pravočasno izplačevati v proračunu predvidena sredstva za delo svetovalnih služb zbornice, minister But pa je ob tem opozoril na pravočasno pripravljene programe. Vrisk je izpostavil še potrebo po vzpostavitvi gozdarske svetovalne službe v okviru KGZS, opozoril pa je tudi na nevarnost prehitre privatizacije svetovalnih služb, saj je po njegovem malo kmetij, ki bi bile sposobne plačevati svetovalca. Po Vriskovih besedah bo tudi potrebno delo služb približati potrebam članstva, ki je raznoliko, izrazil pa je tudi pričakovanje, da bi pri pogajanjih z EU sodelovali tudi predstavniki zbornice. Poleg tega bi po njegovih besedah bilo potrebno vzpostaviti tudi službo za svetovanje na področju zemljiške problematike.
S problematiko kmetijske zemljiške strukture v Sloveniji je bil povezan tudi posvet na Bledu z naslovom Posestna sestava in kmetijska politika. Na dvodnevnem posvetu so sodelovali številni strokovnjaki in svetovalci iz Sloveniji, ki so predstavili svoje ugotovitve, predloge in izkušnje pri reševanju negodne posestne strukture v slovenskem kmetijstvu. Minister But je ob tem dal pobudo, da se čimprej ustanovi ustrezna delovna skupina, ki bi se ukvarjala s to problematiko.
