Konferenca, ki bo potekala do 18. oktobra, skupaj z Uradom Ramsarske konvencije pa jo organizira ministrstvo za okolje in prostor (MOP), je predhodnica osmega svetovnega srečanja pogodbenic, ki bo prihodnje leto v Španiji. Kot menijo na ministrstvu, je dogodek pomemben za Slovenijo in varstvo narave tako v domačem kot v mednarodnem merilu. Konferenco na Bledu pa bo Slovenija izkoristila tudi za uvrščanje slovenskih mokrišč na seznam mokrišč mednarodnega pomena v okviru Ramsarske konvencije, saj bodo udeleženci med drugim obravnavali tudi določanje meril za taka območja. Ena od ugodnosti uvrstitve na seznam je prednost pri kandidiranju za sredstva Evropske unije.
Konference se udeležuje prek 130 udeležencev iz 47 evropskih držav, tako iz vrst vladnih kot mednarodnih in slovenskih nevladnih organizacij. Udeleženci bodo med drugim razpravljali o delovnem programu Ramsarske konvencije, pomenu mokrišč, njihovi inventarizaciji, upravljanju z mokrišči za trajnostno rabo in kulturnih vidikih mokrišč. Spregovorili bodo tudi o strateških načrtih Ramsarske konvencije za obdobje 2003 - 2008.
Letos mineva 30 let od podpisa mednarodne konvencije o varstvu mokrišč, s katero se je 128 držav pogodbenic, vključno s Slovenijo, obvezalo izvajati politiko razvoja, ki ne bo ogrožala obstoja mokrišč, pač pa bo zagotovila njihovo smotrno rabo, varstvo ter trajno ohranila biotsko raznovrstnost vseh mokrišč, tako naravnih kot tistih, ki jih je ustvaril človek. "Konvencija o mokriščih presega tipičen instrument mednarodnega prava: uteleša gibanje, ki mu pripadajo zelo predani privrženci v vladnih agencijah, znanstvenih skupnostih, mednarodnih organizacijah, domorodni prebivalci, državne in mednarodne nevladne organizacije, skupine lokalnih skupnosti in celo direktorji zasebnega sektorja. Pri njih najdemo vitalnost in učinkovitost konvencije o mokriščih, kar je posebna značilnost, ki jo je treba negovati in okrepiti, obenem pa spoštovati pravila igre katerekoli medvladne pogodbe," je ob 30. obletnici podpisa konvencije povedal njen generalni sekretar Delmar Blasco.
Agencija RS za okolje je ob obletnici podpisa konvencije že v petek odprla potujočo razstavo, ki jo je pripravil Urad Ramsarske konvencije. Gre za slikovno in tekstovno predstavitev vrednosti mokrišč in poslanstva konvencije, ki bo do 31. oktobra gostovala v dvorani Zemljepisnega muzeja v Ljubljani. Na Bledu pa je že od 6. oktobra na ogled več razstav na temo slovenska mokrišča.
Na svetu je trenutno 1095 mokrišč, ki so uvrščena na seznam mokrišč mednarodnega pomena. Mokrišča sodijo med najbolj produktivna okolja sveta in predstavljajo zibelko biotske raznovrstnosti, zagotavljajo vodo in primarno produkcijo, od česar je odvisno preživetje neštetih vrst rastlin in živali. Poleg tega pa so mokrišča pomembna tudi za zdravje in varnost ljudi, ki živijo ob njih. Človeški vplivi na vodne vire, kot so vplivi kmetijstva, industrije in gospodinjskega onesnaževanja, se lahko pojavijo daleč od mokriščnih območij in v takih primerih lahko pride do razvrednotenja ali celo uničenja mokriščnih habitatov.
V Sloveniji obsegajo mokrišča nekaj manj kot pet odstotkov vseh površin. Slovenski mokrišči, ki sta doslej uvrščeni na seznam mokrišč mednarodnega pomena in s tem deležni posebnega varstva, sta Sečoveljske soline in Škocjanske jame. Sicer pa je v Sloveniji še vrsta mednarodno pomembnih območij, kot so murski logi in mrtvice, stara struga Drave s Šturmovci, Ptujsko in Ormoško jezero, Krakovski gozd in mokrišča ob spodnji Savi z Jovsi, Ljubljansko barje, oba kraka kraške Ljubljanice in Čezsoške prode.
