Govorci BSF proti moderatorju. Janša: Javnost, ki šteje, so volivci, ne pa nevladniki ali še kdo

Gostitelj, slovenski premier Janez Janša, je gostil madžarskega premierja Viktorja Orbana, hrvaškega kolega Andreja Plenkovića, predsednika češke vlade Andreja Babiša, poljskega kolega Mateusza Morawieckega, bolgarskega kolega Bojka Borisova in srbskega predsednika Aleksandra Vučića.

Ostra razprava

Moderator, znan britanski novinar Nik Gowing, je sicer danes očitno marsikaterega udeleženca BSF presenetil s svojim pristopom k vodenju debate, saj je vodil ostro in zelo direktno debato o suspenzu nekaterih demokratičnih vrednot in evropskih političnih standardov na vzhodu Evrope, zaradi česar so se Orban, Vučić in Morawiecki znašli v defenzivi. Babiš pa mu je celo očital, da se ne drži dejstev.

Morawiecki: Polarizacija je sestavni del demokracije

Morawiecki je ocenil, da se je centralna Evropa na koronakrizo odzvala bolje kot EU in da bi bili v velikh težavah, če ne bi stvari v svoje roke prevzele nacionalne države. Glede stanja EU pa je dejal, da bi se bilo bolje osredotočiti na skupne izzive, kot za težave kriviti določene države. "Centralno Evropo se slika kot grešnega konja, ker je v vzponu, ker je vse bolj konkurenčna, ampak konkurenca je dobra. Tistim, ki menijo, da nas je zato treba zatreti, sporočamo, da je tudi notranja konkurenca dobra," je prepričan. Dejal je tudi, da popolnoma zavrača, da je v centralni Evropi ogrožena demokracija. "Na Poljskem je 80 odstotkov medijev v lasti opozicije, ne vem, kako bolj svobodni so še lahko. Zato prosim, bodite objektivni in se držite dejstev," je zabrusil moderatorju, ki je pod vprašaj postavil demokratične standarde v delu Evrope, od koder prihaja večina visokih udeležencev tokratnega foruma.

Morawiecki je ob tem še dejal, da nikogar ni motilo, ko je v devetdesetih "Zahodna Evropa kolonizirala Vzhodno", potem pa je šlo osemdeset odstotkov dobička od dividend iz države. "Ko so se naša podjetja skušala vzpostaviti na enotnem evropskem trgu, pa so bila soočena z uporom." Prepričan je, da so evropska pravila pisana na kožo močnih zahodnih članic. 

Vztrajal pa je tudi Godwing in ga povprašal, kaj meni o razkolu, ki se poglablja na Poljskem in drugih državah, tudi v Sloveniji. "To ni nič novega, me ne preseneča. Ko smo pred petimi leti prišli na oblast, smo se zoperstavili zakoreninjenim silam moči, zato so bili vsi proti nam. Sem realist in to razumem, smo pa veliko naredili za ljudi in regijo. Polarizacija je sestavni del demokracije," je ocenil Morawiecki in Godwingu dejal, da se teh voditeljev ne bi smelo imenovati "populiste", saj da gre za zgolj drugačen pristop.   

Plenkovič: Treba bo najti ravnovesje med nacionalnim in evropskim

Plenkovića je Godwing povprašal, zakaj Hrvaška ni bolj odločno nastopila proti državam, kjer naj bi bile težave z demokracijo, ko je predsedovala EU, kar naj bi bil vir nezadovoljstva, opozoril je tudi na težave z evropsko solidarnostjo. "Jaz nezadovoljstva nisem čutil," je dejal Plenković.

"Moramo pa v prihodnjih mesecih, glede na to, kar smo se o pandemiji naučili zdaj, najti ravnovesje med nacionalnim in evropskim odzivom," je ocenil Plenković, ki pravi, da so se države najprej odzvale same, potem pa spoznale, da je potreben tudi evropski pristop.

"Več moramo storiti skupaj," je še ocenil Plenković, ko gre za delo na EU ravni v prihodnjih mesecih.

Janša: Izzivi so drugačni od tistih, o katerih zdaj razpravljamo

Da ni zadovoljen s smerjo razprave, pa je nakazal tudi Janša, ki je na moderatorjevo vprašanje odgovoril: "Izzivi so drugačni od tistih, o katerih mi zdaj razpravljamo." "Ko sem se, ko je izbruhnila pandemija, redno pogovarjal z evropskimi kolegi, ni nihče omenjal člena sedem," je dejal Janša. Gre sicer za pogodbe o Evropski uniji, katerega skrajni ukrep je odvzem glasovalnih pravic članici, ki ga več držav želi uporabiti proti Madžarski. "Nevarno je, če obstajajo dvojni standardi. Bili ste tukaj leta 2014, prav tako na BSF, pa niste poročali o tem, da so bile takrat ukradene volitve ali da smo imeli politične zapornike, sam sem živa priča tega. Zdaj pa se vsi liberalni mediji ukvarjajo z vladavino prava."

Kaj pa dejstvo, da lahko javnost reče, ni nam všeč, kako deluje vlada, je vztrajal Godwing. "Katera javnost pa? Volivci povedo svoje, izvoljeni smo, odgovorni smo svojim volivcem."

Moderatorja je nato zanimalo, kaj vse to pomeni za slovensko predsedovanje EU. "Že od časov grške demokracije vemo, da so edina javnost, ki šteje, volivci, ne pa nevladniki ali še kdo. Prava demokracija in EU sta v nevarnosti," meni Janša. 

Vučić: Ljudi po Evropi zanima še kaj drugega od izzivov, ki jih izpostavljajo liberalni mediji

Srbski predsednik Vučić je dejal, da je bil, ko je na začetku izpostavil, da evropska solidarnost ne deluje, označen za neumnega človeka, postal je tarča napada – "čeprav sem izpostavil nekaj, kar je bilo očitno". Srbija je sicer v evropski čakalnici in Vučić meni, da je vseeno dobro "biti član kluba", ga pa prav tako skrbijo dvojna merila. "V Srbiji je bilo aretiranih 27 ljudi, v Nemčiji 300, ampak to drugo je bilo zgled demokracije, prvo pa dokaz diktature."

Vučić, ki je oder predčasno zapustil zaradi telefonskega pogovora z Angelo Merkel, je sicer vse skupaj pospremil še s komentarjem, da "ljudi po Evropi zanima še kaj drugega od izzivov, ki jih izpostavljajo liberalni mediji".

Babiš: Rekli so mi, da bomo govorili o Evropi po covidu

S smerjo debate ni bil prav nič zadovoljen niti Babiš, ki je dejal, da mu je bilo rečeno, da bo govora o Evropi po covidu. "Pa saj o tem govorimo," je rekel Godwing. "Ne," mu je zabrusil Babiš. In nadaljeval: "Ne vem, kdo ste, vem pa, da vaša vprašanja temeljijo na lažnih novicah Guardiana, Spiegla in nekaterih drugih. O vladavini prava smo vse dorekli na zasedanju voditeljev EU, ne vem, zakaj se spet ukvarjamo s tem. Nehajte brati lažne novice."

Izpostavil je, da se zavzema za močno Evropo, da ima veliko idej za Evropo – tudi po zaslugi poslovne poti, v okviru katere je, kot je izpostavil, zgradil podjetje, ki je zraslo od štirih do 35.000 zaposlenih. "Neumno odločitev, da grem v politiko, obžalujem vsak dan, to je čisto drug svet."

"Veste, kaj je krizno upravljanje? Ko imate poplave v kemični tovarni, pa se je treba odločati hitro in precizno ukrepati. Ko je izbruhnil covid, smo ukrepali," je dejal Babiš, ki pravi, da želi veliko ljudi živeti na Češkem, da pa morajo tja priti zakonito. 

Borisov: Potrebujemo skupen odziv

Borisov je ocenil, da je Evropska komisija sicer opravila kar nekaj dela, da pa se države soočajo z velikim padcem BDP, pred mejami so migranti, september pa je tukaj. 

Predlagal je, da EU pripravi odziv, ki ga v primeru krize aktivirajo vse države. Kot pravi, smo izgubili veliko življenj, delovnih mest, najhuje pa je, da se izgublja tudi mentalno zdravje ljudi: "Ljudje se zbudijo in razmišljajo o varnosti in vsak dan ljudem pripovedujemo, da prihaja naslednji val, da bo še hujši, po Evropi so protesti, ker ljudje ne vedo, ali je covid ali ne. O tem se zdaj prepiramo. Potrebujemo enoten medicinski protokol, ki določi, kaj je z odprtjem šol, z gledalci na športnih prireditvah ..." 

Sicer pa je ocenil, da je bila Bolgarija na dobri poti rasti, dokler ni prišel novi koronavirus. 

Orban: Težave EU niso v prestolnicah, ampak v Bruslju

Orban, ki se je znašel na udaru neprijetnih vprašanj in velja za enega najbolj upornih voditeljev EU, je dejal, da je raven demokracije na Madžarskem primerljiva s tisto v Nemčiji, da je madžarska demokracija v dobri kondiciji. 

Se pa po njegovem težave EU ne skrivajo v prestolnicah držav članic, ampak v Bruslju. "Ampak Madžarski se očita, da izkorišča situacijo za uvajanje strogih ukrepov," je dejal Godwing, kar je Orban pričakovano zavrnil. 

Ocenil je, da je EU nekonkurenčna, ko gre za tehnologijo, da je ekonomija nekonkurenčna ter da je treba v EU vključiti Srbijo. Po njegovem EU nima dovolj jasnih stališč na ključnih področjih konkurenčnosti, varnosti in širitve. 

Godwing je Orbana opomnil na očitke, da zatira nasprotnike, manjšine ..., kar seveda niso evropski standardi: "Demokracija na Madžarskem je enaka demokraciji po Evropi, ampak to ni forum o Madžarski. Na Madžarskem se ne dogaja nič posebnega," je dejal. "Se pa borimo za svoj konservativni pristop."

Borrell: Največji bo ekonomski izziv

Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell pa je sodeloval na panelu, kjer so spregovorili še slovenski zunanji minister Logar, madžarske diplomacije Peter Szijjarto, češki zunanji minister Tomaš Petriček, hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman, poljski minister za zunanje zadeve Zbigniew Rau, državna sekretarka na nemškem zunanjem ministrstvu Michelle Müntefering in vodja slovaške diplomacije Ivan Korčok. 

Borrell je dejal, da je bil odziv držav na covid-19 sprva nacionalen, šele nato pa "se je kolesje pognalo", vzpostavili so se programi za pomoč, ohranjanje delovnih mest, spremenili so pogoje, ko gre za državni dolg in javnofinančni primanjkljaj, v domovino je EU pomagala več kot 600.000 držvaljanom, ki so ostali ujeti po svetu - "kar bi bilo brez evropske koordinacije nemogoče". Prepričan je, da so bili storjeni pomembni koraki k evropski solidarnosti. 

Je pa opozoril, da ljudje kdaj ne razumejo dobro pristojnosti EU in zaradi tega prihaja do nesporazumov, ko od EU pričakujejo odgovore na področjih, za katera ni pristojna - recimo za zdravstvo. "Potrebujemo več koordinacije, mislim pa, da nam ni šlo tako slabo, čeprav so sprva nekatere države z odzivom pretiravale, druge pa so nevarnost podcenjevale." 

V prihodnjih nekaj mesecih bo nedvomno največji izziv EU ekonomija, je - ob strinjanju sogovornikov -  poudaril Borrell: "Ekonomski problemi pa bodo imeli družbene in politične posledice, v nekaterih državah bo velika brezposelnost." "Ko ustavite ekonomijo, ljudje izgubijo delo, padete v negativno spiralo, ki ji je treba kljubovati." Prvi ukrep so ponavadi investicije, vendar je posledica investicij običajno večja produkcija, ki pa "ni smiselna, če ni povpraševanja, zato moramo vzdrževati prihodke ljudi in kapital podjetij". "Potrebovali bomo veliko finančnih podpor, implementacija paketa pomoči pa je ključna, vendar pa to ne bo preprosto. To bo na preizkus postavilo tudi administrativne zmožnosti članic EU," še meni Borrell, ki meni, da je treba biti realen glede tega, kako slaba bo dejansko gospodarska situacija.

Pahor: Pandemija ne sme biti izgovor za odlašanje z razpravo o viziji prihodnosti 

Predsednik države Borut Pahor v uvodnem nagovoru foruma je ocenil, da bo tako imenovana nova normalnost prinesla politične, ekonomske in socialne spremembe: "Vplivala bo veliko obsežneje od neposrednih zdravstvenih posledic, kar bo do neke mere terjalo tudi harmonizacijo zdravstvenih politik, ki so sicer v pristojnosti držav članic."

Prepričan je, da temeljne usmeritve slovenske zunanje politike ustrezajo tudi izzivom tega novega časa: "V mislih imam privrženost multilateralizmu, aktivnemu članstvu v EU in NATU, privrženost transatlantskega sodelovanja, negovanju dobrososedstva, mirnemu reševanju sporov in aktivnemu sodelovanju pri varovanju svetovnega miru in varnosti."

Po njegovem ima Slovenija močno srednjeevropsko identiteto, sredozemsko identiteto, delno tudi balkansko identiteto: "Imamo čudovito možnost, da negujemo vse te identitete in sklepamo v tem smislu prožna zavezništva, vendar želimo imeti vedno pred seboj enotnost Evropske unije kot celote. Slovenija je, recimo, lani gostila vrh pobude Tri morja. Take in podobne regionalne pobude tesnejšega sodelovanja so legitimne in koristne, a ne smejo priti v nasprotje s prizadevanji po tesneje povezani, enotnejši in učinkovitejši Evropski uniji."

"Ko govorim o enotnosti, se seveda zavedam vseh razlik med nami. Tiste, ki so pomembne za našo kulturno in drugo identiteto, je treba celo negovati. Zavedam se tudi drugih razlik, ki izhajajo iz različnih interesov in zgodovinskih tradicij. Izhajam pa iz prepričanja, da je med nami veliko več tistega, kar nas povezuje, kot tistega, kar nas ločuje," je še poudaril Pahor, ki meni, da "živimo v času, ki je manj naklonjen konsenzualni politiki, ki je med drugim botrovala tudi veliki širitvi Evropske unije na začetku tega stoletja", saj se je začelo pozabljati na napore, ki so bili potrebni za vzpostavitev sožitja. "Zdi se, da je v drugem desetletju tega stoletja več volje in energije za poudarjanje razlik in manj volje za njihovo preseganje. Vendar se temu toku ne smemo prepustiti."

Pahor je še ocenil, da "kriza pandemije covida-19 ne sme biti izgovor za odlašanje z razpravo o viziji prihodnosti Evropske unije. Kot pravi nek pregovor – ne smemo zamuditi dobre priložnosti krize za iskanje svežih rešitev, praktičnih in strateških."

Logar: Pandemija je le okrepila spremembe

Zunanji minister Anže Logar je kot dosežek letošnjega foruma izpostavil odlično udeležbo visokih predstavnikov držav in institucij – med njimi kar osem predsednikov vlad in sedem zunanjih ministrov.

Izpostavil je, da spremembe v mednarodnem prostoru niso le odraz pandemije covida-19, ampak jih je slednja le okrepila in pospešila: "Gospodarsko in trgovinsko sodelovanje med državami je postalo bolj tekmovalno, zaščitniško in nepredvidljivo. Globalno varnostno okolje se je spremenilo, ker se je konvencionalnim grožnjam pridružil terorizem in nezakonite migracije. Grožnje so postale tudi hibridne, vstopile so v kibernetski prostor in počasi vstopajo v naše demokratične procese. Tudi Evropska unija se sooča z izzivi, kot so brexit, migracijska kriza, različni pogledi med članicami na načelo solidarnosti in vladavine prava. Po ministrovih besedah prihodnost ni več premočrtna, zato je nujen večdimenzionalen pristop." 

Po njegovem pa bo treba v prihodnje napore usmeriti v izboljšanje mehanizmov za učinkovitejše odzivanje na krize. Po njegovem je treba pandemijo "razumeti kot spodbudo, da z našimi zanesljivimi partnerji izmislimo nove in varnejše načine soočanja s krizami in sodelovanja pri odpravljanju njenih posledic. Ključen izziv Unije bo po njegovih besedah zgraditi njeno bolj odločno vlogo v globalnem političnem prostoru in pri tem obvarovati naše skupne evropske vrednote in svoboščine".

Ob robu foruma tudi protesti

Forum je sicer spremljal tudi protest. Trije protestniki na barčici so si nadeli maske z obrazi omenjenih treh voditeljev, ki so bili gostje foruma. Nosili so napise v angleščini "Ljubimo sovraštvo", "Privatiziraj" in "Balaton".

"Šokantno je, da se Janša pajdaši z avtokratskimi voditelji, kot sta Orban in Vučić, ki želijo skupaj zavzeti Evropo z neofašističnimi idejami," je dejala protestnica Tea Jarc, poroča STA. "Danes protestiramo proti politiki janšizma in fašizma, ki se razrašča po celi Evropi," je dodala.

Barčica z jadrom, na katerem je bila mrtvaška glava, je po njenih besedah prikaz "neofašistične politike". "Orban, Janša in Vučić skupaj piratsko plujejo in zavzemajo delavske in socialne pravice, javne dobrine in javni interes. Bojimo se celo, da bodo zavzeli Bled in ga spremenili v Balaton," je dejala protestnica.

Odmik?

Forum, ki je nekoč veljal za enega najpomembnejših tovrstnih dogodkov v regiji, zadnja leta pa močno izgubil na pomenu, letos precej pozornosti vzbuja s seznamom povabljenih. 

Zunanji minister Logar se je pohvalil, da je bil to "najbolje obiskan forum doslej", medtem ko predsednico SD Tanjo Fajon "skrbi odmik od jedra EU, kar govori tudi udeležba na forumu".  Do gostov je bila sicer kritična celotna opozicija. 

Janša je medtem že pred dnevi na Twitterju zapisal, da "Slovenija drugih članic EU, svojih partnerjev, ne deli na prvo- in drugorazredne. To bi bilo v nasprotju z našimi interesi ter s črko in duhom Lizbonske pogodbe".