Na Blejskem jezeru zaradi prekinjenega pretoka vode še več alg

Špela Remec Rekar iz Agencije RS za okolje že vrsto let opozarja, da se stanje Blejskega jezera slabša, na kar kažejo živali in rastline, ki živijo v priobalnem pasu, pa tudi vsako leto intenzivnejše cvetenje fitoplanktona. Tudi v letošnji sezoni se je cvetenje vrste, ki se je na jezeru že precej razbohotila, začelo novembra.

Vendar pa je bilo v zadnjih dneh stanje še hujše kot običajno. "Čudili smo se, kaj se dogaja. Gladina se je toliko znižala, da voda ni odtekala," je izpostavil blejski župan Janez Fajfar in pojasnil, da sta bila razlog sušno obdobje in zaprtje dotoka Radovne, ki se ne bi smelo zgoditi.

Prav umeten dovod Radovne je poleg natege oziroma odvoda hipolimnijske vode iz jezera sanacijski ukrep, ki skrbi za splakovanje jezera. "Več kot tri četrtine vode, ki prihaja v Blejsko jezero, je iz Radovne in ob tako nizkih vodostajih, kot so zaradi sušnega obdobja sedaj, vode primanjkuje," je pojasnila Remec Rekarjeva.

Natega je v zimskem načinu obratovanja, zato je pretok minimalen. 14. januarja pa se je zaprl še dotok Radovne. Kot so pojasnili na Direkciji RS za vode, je bil razlog za zaustavitev dotoka prenos upravljanja dovodnega sistema Radovna - Blejsko jezero na novega izvajalca. Običajen dotok je bil ponovno vzpostavljen 22. januarja.

Vendar, kot so zagotovili na direkciji, to ni vplivalo na poslabšanje stanja jezera oziroma na povečanje cvetenja fitoplanktona. Izpostavili so, da je vzrok za cvetenje v preobremenjenosti s hranili in organskimi snovmi. Kot glavni evidentirani vir prekomernega vnosa hranil preko celega leta navajajo spiranje snovi iz agrarnega pojezerja, urbanih površin z neurejeno kanalizacijo in ribogojnice.

Remec Rekarjeva pa je pojasnila, da ustavljen dotok Radovne res ni vzrok za cvetenje, ga pa lahko podaljša. "Prekinitev vsekakor ni bila pozitivna za jezero," je izpostavila in dodala, da bi bilo smiselno, da so tisti, ki že vrsto let preučujejo jezero, vsaj obveščeni o takih zadevah, če že ne morejo sodelovati pri upravljanju.

Blejska občina se sedaj na svoje stroške trudi z odstranjevanje biomase alg, ki se nabira na površju, kar je pozitivno tudi dolgoročno, saj odmrle alge sicer potonejo na jezersko dno in so hrana za nove. Pomagajo si z električnim čolnom in ročnim odstranjevanjem s pivniki, razmišljajo pa o trajnejši rešitvi, in sicer o nakupu novega električnega plovila za pobiranje alg iz jezera, je povedala Romana Purkart iz Turizma Bled.

Z odstranjevanjem alg želijo zagotoviti tudi lepši videz jezera, ob katerem je v času biatlonskih tekmovanj na Pokljuki precej ljudi. Hkrati se trudijo, da bi alge odstranili do bližajočega se svetovnega prvenstva v zimskem plavanju od 3. do 9. februarja, ko bo Bled gostil več kot 1000 tekmovalcev.

"Vsi na Bledu z zaskrbljenostjo spremljamo stanje Blejskega jezera," je izpostavila Purkartova in dodala, da so na občini sprejeli veliko ukrepov, da bi bili negativni vplivi ljudi in prometa na jezero čim manjši. "Občina se počasi približuje maksimumu, kar lahko naredi," je ocenila.

Pritisk na jezero se stopnjuje s skokovitim naraščanjem turizma, ki prinaša več prometa, pa tudi večje obremenitve komunalnega omrežja, lokalna skupnost, ki je odgovorna za infrastrukturo, pa temu porastu ne more tako hitro slediti, je izpostavila tudi Remec Rekarjeva.

Pojasnila je, da je stanje jezera že pred časom z dobrega padlo na zmernega. Tako kažejo tudi rezultati do lanskega avgusta, medtem ko najnovejših podatkov še ni, je povedala Remec Rekarjeva, in dodala, da praktično ni upanja, da bi jezero v skladu z evropsko vodno direktivo doseglo oceno dobro do leta 2022.