Na Bolhi odkrito delo Ivane Kobilce na dražbi ni bilo prodano

Po galeristovih besedah je na dražbi sodelovalo pet dražiteljev, a nihče v živo. Trije so se javljali prek e-pošte, dva prek telefona. Sodeloval je tudi avstrijski kupec, in sicer takoj po izklicni ceni s 17.000 evri, ki pa potem ni več višal svoje ponudbe. Pozneje so prišli do 25.000 evrov, ki jih je ponudil anonimni dražitelj prek telefona. Ponujena vsota je bila nižja od t. i. rezervne cene, pod katero niso želeli prodati slike, je povedal Leon Pogelšek.

Odslej bo slika v redni prodaji v galeriji, na dražbi pa je ne načrtujejo več ponujati, je še povedal Pogelšek. Kot je dodal, je zadovoljen z odzivom, saj niso specializirana galerija za dražbe. Zanjo so se odločili, da bi 8. marca ob dnevu žensk ponudili javnosti sliko ene najpomembnejših slovenskih slikark.

V Ljubljani najdeni ženski akt je Pogelšek javnosti prvič predstavil na Prešernov dan v Galeriji Kos. Kot je povedal na predstavitvi dela za medije, je slika, ki je po oceni nastala v 20. letih minulega stoletja, certificirana. 

Sliko je po galeristovih besedah na spletnem portalu Bolha našel njegov kolega iz ene od ljubljanskih galerij in jo kupil za zelo nizek znesek, saj lastnik ni pomislil, da bi lahko bila delo Ivane Kobilca. Bila je precej zanemarjena in prepognjena v mapi.

Ferdinand Šerbelj, muzejski svetnik ter sodni izvedenec in cenilec za likovno umetnost in nekdanji kustos v ljubljanski Narodni galeriji, je v svojem izvedeniškem mnenju med drugim zapisal, da "akt sedečega dekleta z rokami, dvignjenimi v zatilje, najprej pritegne pozornost zaradi profesionalne izvedbe. Ne gre za dokončano delo, ampak za študijo, kjer slikarka tudi ni imela ambicije do zaključne izvedbe. V slikarstvu Ivane Kobilce namreč ne poznamo likovno dokončanega ženskega ali moškega akta".

Da gre za delo Ivane Kobilca (1861–1926), po Pogelškovih besedah pričajo nekatere tipične značilnosti Kobilčinega sloga. Poleg tega je v spodnjem delu slike opaziti črko x, podobna je tudi na nekaj drugih umetničinih delih, za katero sam meni, da gre v resnici na hitro narejen slikarkin podpis oziroma črko k.