Na brniškem letališču je odpovedal deset let star radar kratkega dometa, o čemer je Srečko Janša, namestnik direktorja Uprave RS za civilno letenje, povedal, da je desetletni radar že devet let v neprestani uporabi. Ob rednih vzdrževalnih delih pa se pojavljajo predvsem finančni problemi, zaradi česar je nabava rezervnih delov otežkočana.
Če brniški radar kratkega dometa odpove, nadomestnega radarja ni. Kontrolorji letenja tako delajo le proceduralno, torej brez radarske slike. Število vzletov in pristankov na letališču se zmanjša za polovico. Direktor prometnega sektorja Adrie Airways Tomaž Markun je pojasnil, da potniki niso ogroženi na brniškem letališču, kjer ni velikega števila poletov. "Pravzaprav niti ne zaznamo izpada radarja v smislu komercialnih, finančnih, kakršnih koli pogledov," je zagotovil Makrun.
Na višini 1000 m in več si kontrolorji letenja v primeru izpada pomagajo z vojaškim radarjem na Vrhniki in radarsko sliko avstrijskih kontrolorjev. Srečko Janša je pojasnil, da izposoja radarske slike od Avstrijcev Upravo RS za civilno letalstvo na leto stane 210 tisoč evrov, kar znaša okoli 50 milijonov tolarjev.
Radarski sistem za nadzor civilnega letalstva do višine 1000 metrov nima nadomestne radarske slike. Nadzor civilnega zračnega prometa nad 1000 metri pa je zelo drag.
Če bi na Menini planini, kot je bilo prva predvideno, že stal zdaj 7 let star radar, ki je še vedno v skladišču, bi tovrstne situacije hitro rešili. Prav tako bi ustrezali mednarodnim pravilom in morda lahko tudi zaslužili, saj bi radarsko sliko lahko prodajali sosednjim državam.
Radar do nadaljnega ostaja v okvari, odgovorni pa se trudijo, da bi ga čim prej popravili in vrnili v obratovanje.